Na Dunaju trenutno živi 30.000 oseb z demenco. Predvidevajo, da se bo številka v naslednjih 30 letih podvojila. Da bo mesto na ta izziv pripravljeno, so izdelali strategijo obvladovanja demence. Do leta 2025 namreč želi Dunaj postati najprijaznejše mesto na svetu za osebe z demenco.

 

Diagnoza demence predstavlja tako za obolele kot tudi za njihove svojce veliko stisko, poleg tega pa se soočajo še s stigmatizacijo v družbi. Osveščanje o bolezni, življenjski prostor, sodelovanje v družbenem življenju in podporne storitve so štirje temelji strategije, ki so jo razvili strokovnjaki iz 70 različnih organizacij v sodelovanju z osebami z demenco in njihovimi svojci. "Poleg dobre zdravstvene oskrbe in nege je zelo pomembno tudi, da osebe z demenco ohranijo samostojnost in neodvisnost ter da so čim dlje vključene v družbeno življenje. Vsak oboleli z demenco ima drugačne želje, potrebe, skrbi in strahove, pa tudi različne talente in sposobnosti, ki kljub bolezni ostanejo. V dunajski strategiji za obvladovanje demence smo pripravili rešitve za naslednja leta in razširili ponudbo storitev," je povedal dunajski mestni minister za zdravje Peter Hacker.

 

Glavni poudarek strategije je na osveščanju in izobraževanju o demenci, ki sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe. Na Dunaju za pravilno ravnanje z osebami z demenco usposabljajo različne poklice, od policistov do uradnikov. Da bi obolelim zagotovili čim daljšo samostojnost in bivanje v svojem domu, Dunajčani dajejo velik poudarek rehabilitaciji in zgodnjemu odkrivanju te bolezni. Že pred leti so začeli s projektom večurnega dnevnega spremstva bolnikov, s čimer razbremenijo svojce, ki za svoje družinske člane skrbijo doma. Tako svojcem omogočajo lažjo združljivost nege in zaposlitve, hkrati pa razbremenijo institucionalno varstvo.

 

Eden izmed ukrepov je tudi projekt, pri katerem posebej za to izšolani prostovoljci svoj prosti čas preživljajo z osebami z demenco. Glede na njihove želje lahko skupaj s prostovoljci obiščejo muzej ali nogometno tekmo, se sprehajajo, družijo ob kavi ali kolesarijo. V domovih za starejše pa s pomočjo očal za virtualno resničnost obolelim z demenco prikličejo spomine iz mladosti. Prikazovanje starih družinskih fotografij ali znanih krajev deluje terapevtsko, saj pri obolelih zbuja pozitivna čustva in aktivira spomin ter tako upočasnjuje potek bolezni.

 

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki se kaže kot motnja spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti, govornega izražanja in presoje. Po uradnih podatkih je v Sloveniji obolelih že več kot 32.000 oseb. Tako kot na Dunaju, naj bi se število do leta 2030 tudi pri nas podvojilo.

PR: Eurocomm PR, foto: © Philipp Horak_KWP