V Državnem zboru RS se je pričela izredna seja Odbora za finance - PRENOS V ŽIVO: www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs3. Edina točka dnevnega reda je vladni predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB).
V Državnem zboru RS se je pričela izredna seja Odbora za finance - PRENOS V ŽIVO: www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs3. Edina točka dnevnega reda je vladni predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Kot edini predstavnik razlaščenih imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank, je bil že ob sklicu na sejo vabljen VZMD, ki ga tokrat zastopa odvetnik Rok Šonc. Strokovni sodelavci VZMD so se namreč že neposredno po objavi najnovejšega vladnega predloga ostro odzvali ter ga označil za nezadostnega, po vložitvi v zakonodajni postopek pa so ugotovitve in konkretne predloge sprememb in dopolnitev predloga zakona naslovili tudi na Državni zbor. V Združenju med drugim predlagajo spremembe glede poravnalne sheme, določanja reprezentativne kolektivne odškodninske tožbe, stranske intervencije Republike Slovenije, višine obresti in razdruževanja tožbenih zahtevkov.
V VZMD tako predlagajo, da bi poravnalna shema povrnila 100 % škode (namesto predvidenih 60 %), ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa. Ob tem pojasnjujejo, da je povsem neživljenjsko pričakovati, da se bodo nekdanji imetniki - po več kot desetletnem čakanju - odpovedali ne le (zakonskim) zamudnim obrestim, pač pa tudi 40 % (ugotovljene) škode in že utrpljenim stroškom postopkov. Predlagana rešitev po tem zakonu ni primerljiva z rešitvijo po razveljavljenem ZPSVIKOB, ki je vnaprej, brez ugotavljanja prikrajšanja, določeni skupini nekdanjih imetnikov ponujal poravnavo v višini 80 %, saj bi se nekdanji imetniki s sklenitvijo takšne poravnave izognili dodatnim postopkom in negotovostim. S predlagano poravnalno shemo, po prepričanju strokovnih sodelavcev VZMD, nekdanji imetniki ne pridobijo praktično ničesar, izgubijo pa skoraj polovico ugotovljene glavnice, ki je dodatno zmanjšana(!) zaradi učinkov inflacije, (zakonske) zamudne obresti ter morebitne že utrpljene stroške pravdnih postopkov - vse pod dodatno vprašljivimi pogoji izplačil.
Ob tem v Združenju opozarjajo, da je sklenitev izvensodne poravnave po poravnalni shemi primarno v interesu Republike Slovenije, ki s sklenitvijo pridobi možnost določiti “podrobnejši način ter postopek izplačila, vključno z dinamiko izplačil, ki jih izvede ministrstvo, pristojno za finance”, zato je treba predlagani člen spremeniti na način, da bo nekdanje imetnike spodbujal k sklenitvi tovrstne poravnave. Le z uravnoteženim poravnalnim predlogom bi Republika Slovenija pridobila možnost določitve načina in roka izplačila odškodnine, ne bi ji bilo treba plačati (zakonskih) zamudnih obresti, povrh pa bi še prihranila pri stroških financiranja sodnih postopkov v širšem pomenu, ker bi znatno število nekdanjih imetnikov poravnavo sprejelo, sodišča pa bi bila pomembno razbremenjena.
Strokovni sodelavci VZMD sicer že več kot 10 let pozorno spremljajo agonijo 110.000 neupravičeno razlaščenih vlagateljev in si jo ves čas aktivno in tvorno prizadevajo razrešiti, pri čemer so izkoristili vsa pravna sredstva, podajali konkretne konstruktivne predloge rešitev ter vodili številne druge aktivnosti - tako doma, kot v tujini. Poleg vlaganj pobud za oceno ustavnosti (VIDEO: https://youtu.be/1qMbXiF1SK0), kazenskih ovadb, odškodninskih tožb (VIDEO: https://youtu.be/gwMCa4v07TA), premoženjsko-pravnih zahtevkov in drugih pravnih sredstev ter prenekaterih pogovorov, so veliko naporov vložil tudi v pripravo svojega predloga Zakona o ureditvi položaja razlaščenih vlagateljev v slovenske banke. Takšen predlog so javno razgrnili že leta 2016 ter vse odtlej odločevalce znova in znova vabijo h tvornemu dialogu in rešitvi s pravično poravnavo (VIDEO: https://youtu.be/PC9BfVnR-0k).
VIR: VZMD