Državni sekretar dr. Blaž Germšek se je udeležil posveta Izvajanje protitočne obrambe, ki je potekalo v Državnem svetu Republike Slovenije. Na posvetu so bila predstavljena stališča in argumenti strokovnih javnosti ter mnenja predstavnikov drugih javnosti glede izvajanja obrambe pred točo ter ureditve ustrezne pravne podlage v Sloveniji.
Državni sekretar dr. Blaž Germšek se je udeležil posveta Izvajanje protitočne obrambe, ki je potekalo v Državnem svetu Republike Slovenije. Na posvetu so bila predstavljena stališča in argumenti strokovnih javnosti ter mnenja predstavnikov drugih javnosti glede izvajanja obrambe pred točo ter ureditve ustrezne pravne podlage v Sloveniji.
Podnebne spremembe v zadnjih letih kmetijstvu povzročajo veliko težav. Poleg poplav je v letošnjem letu so kmetijstvo prizadela tudi neurja s točo. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) v boju proti toči sofinancira izvajanje letalske obrambe proti toči s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije. Državni sekretar dr. Blaž Germšek je v prispevku predstavil financiranje izvajanja obrambe pred točo v Sloveniji. Ob tem je poudaril: »Stremimo k temu, da bi zadevo rešili na sistemskem nivoju in k temu, da bi bili sistemi, ki jih financiramo učinkoviti ter modernizirani. Pomembno je tudi to, da protitočno obrambo podpirajo tako lokalne skupnosti kot tudi širša javnost.« Dodal je, da v letu 2023 pri protitočni obrambi sodeluje 67 od 71 občin na območju severovzhodne Slovenije. MKGP podpira izvajanje obrambe pred točo, ker meni, »da je vsak napor za preprečevanje večje škode upravičen zlasti v razmerah, ko je delež zavarovanih površin še vedno nizek.« Pri odločitvi in načinu izvajanja protitočne obrambe je ministrstvo prisluhnilo predstavnikom lokalnih skupnosti in prebivalcem severovzhodnega dela Slovenije, ki kljub stališču strokovne javnosti, podpirajo izvajanje protitočne obrambe.
Poleg tega ministrstvo sofinancira zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje, in sicer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja v višini 60 % obračunane zavarovalne premije. Na ta način se tveganja zaradi škode ob naravnih nesrečah porazdelijo med državo, ki vstopa v sistem zavarovanja preko sofinanciranja zavarovalnih premij, zavarovalnice, ki ocenijo in izplačajo odškodnino za škode ter kmetovalca, ki nosi del škode v obliki odbitne franšize in plača del zavarovalne premije. V nadaljevanju je zato državni sekretar predstavil tudi preventivne ukrepe na področju prilagajanja na podnebne spremembe, ki jih tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sofinancira v okviru nacionalnih in evropskih sredstev: »Med preventivne ukrepe štejemo predvsem namakanje, oroševanje, postavitev rastlinjakov in plastenjakov ter protitočnih mrež, s katerimi kmetijska gospodarstva preprečijo ali vsaj zmanjšajo škodo zaradi naravnih nesreč.« Udeležencem je predstavil tudi ukrepe, ki so bili sprejeti v okviru Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN).
Svoja stališča do letalske protitočne obrambe so na posvetu predstavili tudi predstavniki Sindikata kmetov Slovenije, Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, Kmetijsko gozdarska zbornice Slovenije, Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, Skupnosti občin Slovenije, Športnega društva letalski center Maribor, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Agencije Republike Slovenije za okolje, Slovenske aeronavtične akademije in Slovenskega meteorološkega društva ter nekateri drugi predstavniki podjetij in društev iz Slovenije in tudi Nemčije.
