Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali Priključitev Prekmurja matičnemu narodu je slovenski praznik, ki ga praznujemo na 17. avgust, dan, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom.

Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.

 

"Letošnji praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom obeležujemo v času, ko se država in njeni prebivalci soočamo s posledicami silovite ujme. V času, ko so na preizkušnji solidarnost, enotnost ter medsebojna pomoč in podpora," je v poslanici ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom zapisal premier Robert Golob. Pri tem je poudaril, da Prekmurci, tako kot vedno, v teh za državo težkih časih iz dneva v dan dokazujejo, da znajo združiti moči, kadar je to potrebno.

Pokrajina ob reki Muri danes pregovorno slovi kot pokrajina bogate zgodovine, pokrajina ohranjene kulturne in naravne dediščine, pokrajina izvrstne turistične in kulinarične ponudbe ter kot pokrajina "srčnih in prijaznih ljudi, državljanov, na katere smo vsi Slovenci lahko upravičeno ponosni", je Golob zapisal v poslanici.

Prekmurje pa že dolgo ni več le pokrajina preteklosti, je še poudaril. "Vsak dan namreč opažamo, da je Prekmurje še kako pripravljeno prevzeti vodilno vlogo na posameznih področjih družbenega življenja. Že dolgo lahko tedensko prebiramo novice o uspešnih prekmurskih podjetjih, ki so prejela najvišje nagrade na področju gospodarstva," izpostavlja premier.

Pri tem je izrazil hvaležnost vsakomur, ki prispeva svoj "neprecenljivi in obenem neponovljivi košček" v bogatem mozaiku Prekmurja in Slovenije, kot ju poznamo danes, in prebivalcem ob dnevu iskreno čestital.

 

Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom poudarila, da gre za praznik, ki po njenem prepričanju obeležuje enega izmed temeljev državnosti – združitev naroda. Slovenija brez Prekmurja, Prekmurk in Prekmurcev preprosto ne bi bila popolna, je dodala.

Po besedah predsednice je 17. avgust 1919 v našo narodno zavest zapisan kot eden izmed velikih dni za prihodnost Slovenije. "Po prvi svetovni vojni in stoletjih tuje oblasti ste Prekmurke in Prekmurci s plebiscitarno večino naposled združili tok svoje usode z matičnim narodom. Zaokrožitev nacionalnega ozemlja v tem delu Slovenije je bila eden od najpomembnejših korakov na poti k združitvi slovenskega naroda in osamosvojitvi, ki se je sklenila leta 1991," je predsednica zapisala v poslanici ob prazniku.

Kot je izpostavila, pestrost, kulturna raznolikost in večnarodnost za Prekmurke in Prekmurce nikdar niso bile ovira. So del večstoletnega značaja te regije in dediščina ljudi, ki so svoj obstoj utemeljili na skupnih vrednotah. Več kot stoletje po združitvi Prekmurje ostaja regija sožitja in sobivanja ter čezmejnega sodelovanja, ki je zgled Evropi in svetu ter vsem nam, je poudarila Pirc Musar. "Na to smo izjemno ponosni," je dodala.

"Vaša duhovna širina, toplina, prijaznost in gostoljubnost so prepoznane daleč naokoli. Malo krajev je, kjer ljudje še dandanes pozdravijo naključnega neznanca na ulici. V Prekmurju je to še vedno v zavesti ljudi in tako zelo vesela sem, da s takšnimi dobrimi ljudmi delimo usodo življenja in razvoja v demokratični Sloveniji," je še nagovorila Prekmurke in Prekmurce. Čestitala jim je ob prazniku, vsem pa zaželela, "da ga praznujemo s ponosom in hvaležnostjo, da je ta čudovita regija del Slovenije, ljudje pa dragoceni člani naše skupnosti".

Na fotografiji: Lokalna proslava 10. obletnice priključitve Prekmurja v Murski Soboti 18. avgusta 1929.

VIR: Občina Šentrupert