Analiza družbe SolarPower Europe je pokazala, da je 26 od 27 držav EU, ki so predložile prenovljene NEPN, svoje cilje glede sončnih elektrarn do leta 2030 v povprečju povišalo za 87 odstotkov glede na predložene NEPN iz leta 2019. Ob tem opozarjajo, da načrtovanje omrežja in prožnosti ne sledita tem ciljem.

Datum objave:
8. maj 2024

Avtor:
Polona Bahun

Avtor fotografij:
Freepik
Analiza družbe SolarPower Europe je pokazala, da je 26 od 27 držav EU, ki so predložile prenovljene NEPN, svoje cilje glede sončnih elektrarn do leta 2030 v povprečju povišalo za 87 odstotkov glede na predložene NEPN iz leta 2019. Ob tem opozarjajo, da načrtovanje omrežja in prožnosti ne sledita tem ciljem. 

Izstopata Litva in Irska, ki sta svoj cilj povečali za petkrat oziroma desetkrat. Poljska je svoj cilj povečala za trikrat, medtem ko so Finska, Portugalska, Slovenija in Švedska svoje prejšnje cilje več kot podvojile. Španija pa je svoj cilj povečala kar za 95 odstotkov.

Kljub povečanju teh ciljev pa posodobljeni NEPN ne odražajo naložb, potrebnih za postavitev omrežja, prožnosti in digitalizacije. Medtem, ko večina NEPN vsaj delno omenja prilagodljivost, le NEPN štirih držav (Belgija, Bolgarija, Ciper in Hrvaška) zagotavljajo pravi cilj za prilagodljivost na strani povpraševanja prek uvedbe pametnih števcev ali odziva na strani povpraševanja.
Slednje državljane lahko odvrne od prilagajanja novi energetski realnosti. Odjemalce je po mnenju SolarPower Europe treba podpreti, da bi razumno prilagodili svojo porabo energije in porabljali elektriko, ko jo je v izobilju – kot je polnjenje e-vozil sredi dneva. Čeprav so države v NEPN to spregledale, bi bilo treba orodja na strani povpraševanja uporabiti za zmanjšanje pritiska na omrežje in podporo elektroenergetskemu sistemu pri dodajanju več OVE. Prilagodljivost na strani povpraševanja pa pomeni manj potrebnih naložb v infrastrukturo. 

Kar zadeva shranjevanje energije, je devet držav opredelilo namenske cilje v megavatih, megavatnih urah ali evrih (Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Španija, Hrvaška, Madžarska, Litva in Poljska). Med temi državami so štiri (Belgija, Grčija, Litva in Poljska) šle dlje z namenskimi cilji za baterije, shranjevanje v majhnem obsegu ali shranjevanje na ravni gospodinjstev. Večina držav EU pa ne načrtuje krepitve uporabe OVE 24 ur na dan, podnevi in ponoči.

Čeprav bo pomanjkanje infrastrukture za shranjevanje ali odziv na strani povpraševanja nedvomno in po nepotrebnem povzročilo pritisk na omrežje, sta le dve državi EU določili cilj ali naložbeni načrt za svoje distribucijsko omrežje – Francija in Malta. Medtem, ko je 20 držav vsaj delno spoznalo potrebe po naložbah v prenosno omrežje, sta le Francija in Malta pripravili načrte za naložbe v distribucijsko omrežje. Francija namerava do leta 2032 povečati naložbe v svoje distribucijsko omrežje za 20 odstotkov, Malta pa omenja vrsto naložb v opremo za nadgradnjo omrežja.

VIR: Naš Stik