Pred projektom Lahko.si, kar želiš je nisem poznala. Ime sem zasledila tu in tam, spremljala objave na LinkedInu, se veselila napredkov in pozitivnih sprememb pri različnih srčnih projektih …

Pred projektom Lahko.si, kar želiš je nisem poznala. Ime sem zasledila tu in tam, spremljala objave na LinkedInu, se veselila napredkov in pozitivnih sprememb pri različnih srčnih projektih … Seveda govorim o dr. Nataši Potočnik, direktorici Andragoškega centra Slovenije (ACS), ki sem jo spoznala ob prvem regijskem srečanju koordinatorjev projekta Lahko.si, kar želiš (ozaveščanje o pomenu vseživljenjskega učenja). Na srečanju je imela tisto lepo žensko energijo in prav ‘prišparala’ sem intervju z njo za konec avgusta, ko smo že nazaj z dopustov in iščemo nove – izzive, zgodbe, pozitivne vzglede … ko motivacija že malo pade in potrebujemo en tak majhen ‘pospešek’. Verjamem, da ga boste našli v tokratni Navdihni me zgodbi!

»Pomemben mi je notranji svet ljudi okrog mene«
Ko povprašamo Natašine sodelavke in sodelavce, kako vidijo svojo direktorico, jo opišejo kot optimistično, vztrajno in sočutno osebo. Z opisom se strinja. »Po naravi sem optimistka in na takšen način pristopam k vsem osebnim in poslovnim izzivom v življenju. Sicer se me vse globoko dotakne, vendar me optimizem rešuje, da v težkih trenutkih dvignem glavo, se zravnam in grem naprej,« se smeje Nataša.

Nataša: Navdih je vedno najprej moja družina, moji dragi.
»Pri svojem delu doma in v službi sem vztrajna in delovna. Ne odneham, dokler ne dosežem zadanega cilja. Včasih je res težko, vendar je vztrajnost moja zvesta spremljevalka,« doda in kar vidim njene sodelavce in sodelavke, ki jim je včasih ta ‘vztrajnost’ tudi malce odveč. A površnost je nasprotnica odličnosti . Tretja lastnost jo uravnoteži: »Menim, da sem sočutna oseba, ki ji ni dovolj, da se zgolj vživi v čutenje sočloveka, njegove morebitne težave, stiske ali vsakdanje skrbi. Vse to sprejmem in poskušam ravnati v skladu z njihovo naravnanostjo.

Želim, da ljudje okrog mene vedo, da mi je pomemben njihov notranji svet in da ga bom po svojih najboljših močeh upoštevala pri vseh svojih odločitvah in delovanju – v poklicnem in zasebnem življenju,« poudari dr. Potočnik.
»Moja duša zavibrira v delu s študenti_kami«
»V osebnem življenju se me je zagotovo najbolj dotaknilo materinstvo,« pravi Nataša, kar je »zame najlepša stvar na svetu. V poklicnem pa poučevanje na različnih ravneh – od najmlajših do odraslih. Zato z dovoljenjem sveta zavoda še ohranjam delček pedagoškega dela s študenti Pedagoške fakultete v Kopru, kar je za dušo približno nekaj takega kot Nessun dorma v izvedbi Placida Dominga,« kar zacveti Nataša, ko pripoveduje o res ljubem ji delu.

Nataša: Življenje je zame potovanje, polno izzivov, priložnosti in učenja. 
»Odkar sem direktorica ACS se me najbolj dotaknejo odrasli, ki kljub mnogim oviram vstopijo in vztrajajo v različnih programih formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja. To me vedno znova navdihuje in opominja na to, kako pomembno je zagotavljati podporo in spodbudo vsem, ki želijo pridobiti nova znanja in spretnosti. Takšne zgodbe mi dajejo moč in motivacijo za nadaljnje delo na področju vseživljenjskega učenja,« poudari dr. Potočnik.

Piše mag. Natalie Cvikl Postružnik, v Navdihni me na https://navdihni.me/dr-natasa-potocnik-vizionarstvo-vodenje-z-zgledom-in-intuicija/. Izdaja: Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o.
VIR: Navdihni.me