V četrtkovo popoldansko oddajo pozitivnih zgodb in zgledov smo povabili dr. Jureta Kneza, vizionarja, navdihujočega mentorja, lastnika Katapulta, ki pomaga stopajočim na podjetniško pot, večinskega lastnika enega od vodilnih podjetij merilne tehnike na svetu za razvoj avtomobilov, avionov, raket.
V četrtkovo popoldansko oddajo pozitivnih zgodb in zgledov smo povabili dr. Jureta Kneza, vizionarja, navdihujočega mentorja, lastnika Katapulta, ki pomaga stopajočim na podjetniško pot, večinskega lastnika enega od vodilnih podjetij merilne tehnike na svetu za razvoj avtomobilov, avionov, raket.
V radijski studiu mu je na povabilo k pogovoru uspelo priti zgodaj zjutraj konec tedna, ko se je ravnokar vrnil iz poslovne poti v Združenih državah Amerike, ter se že odpravljal naprej v Anglijo in na Finsko. Vprašali smo ga, kako se privaditi takšnemu načinu življenja?
»Trenutno smo v obobju, ko je poti v tujino več. Če nismo v stiku s strankami, če nismo v laboratorijih, izgubimo ostrino, neko vizijo, ki vodi razvoj in ki se kreira izven štirih sten podjetja. Kreira se na trgu, v pogovorih s strankami, ko se skuša reševati tehnične težave in izzive, ki jih imajo. Potovanja so - se mi zdi, ključna za uspeh vsakega podjetja.«
Fleksibilnost je nujno potrebna, ta predstavlja konkurenčno razliko. Že po velikosti smo prepoznavni kot eno od vodilnih, najhitreje rastočih podjetij v svoji branži. Nekaj najtežjega je, tudi pri številu strank, če SpaceX reče, mi bi dali pa vaše instrumente v svoje rakete, odgovoriti, tega pa ne moremo narediti, ker smo enostavno predaleč. Zato je treba strankam vedno ponuditi nekaj novega in jih poslušati v njihovih potrebah.
Knjiga, ki jo velja prebrati
© Osebni arhiv
»Delamo na področju merilne tehnike, naši instrumenti se uporabljajo za razvoj avtomobilov, avionov, raket, ... takšne stvari se ne da narediti doma. V preteklosti smo imeli srečo, ker smo delali z inženirji, ki so pomenili in pomenijo vrhunec tehnike na področju recimo vesoljske telemetrije, na področju dinamike vozil in ti so nam povedali kako narediti instrumente, da bodo resnično uporabni zanje.«
Dewesoft
»Za uspeh je bilo potrebne veliko sreče, ... no, saj se hecam. Štirje ustanovitelji, ki smo bili na začetku, smo ustanovili podjetje leta 2000. Poskušali smo zapolniti vrzel na področju merilne tehnike, kjer takrat ni bilo nekega enostavnega programskega paketa za meritve, primernega za strojnike, elektronike in tako naprej. Bil sem štipendist v trboveljskem podjetju, kjer smo merili vibracije na velikih turbo strojih. Iz tega ven je prišla ta ideja.«
Z rešitvami smo šli v svet in po več dobrih odzivih razvijali programsko opremo. Ekipa se je hitro širila, danes nas je po petindvajsetih letih štiristo. Z velikimi koraki gremo naprej, tudi stranke nas prepoznajo kot enega od vodilnih ponudnikov rešitev na tem področju.
Kako vam je uspelo prodreti v svet in s čim ste opozorili nase?
»Dva ustanovitelja sva bila iz Slovenijie, druga dva pa iz tujine. Slednja sta nam ponudila okno v svet. Podjetje je bilo ustanovljeno s strateškimi partnerji. Sam sem se lahko posvetil zgolj tehniki in razvoju. Prvi velik preboj je bil leta 2003, ko so nas iz NASE prepoznali kot enega od možnih ponudnikov za telemetrijo takrat Space Shuttla in po treh letih od ustanovitve podjetja delati za NASO je bilo nekaj neverjetnega. Pa že takrat smo delali že za avtomobilsko industrijo Fiat, Ferrari in tako naprej, tako da smo kar hitro prišli do pomembnih strank, in ko zdaj gledam nazaj, je bil to mali čudež.«
Telefoni so resnično droga moderne dobe, tega se morajo mladi zavedati. Treba si je dati limite na telefonih, si postaviti meje. Stik z ljudmi je tisti, ki definira osebnost.
»Prvih deset let smo delali zgolj programsko opremo, potem pa smo začeli delati tudi svoje celotne instrumente. Bil je tudi splet zanimivih okoliščin, brez njih bi bilo podjetje danes dosti manjše. Naslednji velik korak je bilo leto 2011, 2012, ko smo začeli ustvarjati svojo lastno prodajno mrežo. Zdaj nas je dvesto v Sloveniji, dvesto pa drugod po svetu - v skoraj dvajsetih deželah, recimo v ZDA je približno več kot šestdeset zaposlenih. Še vedno se v našem okolju premalo zavedamo pomembnosti prodajne mreže. Lahko je določena rešitev tehnično vrhunska, toda če ni zadaj štiriindvajset urne prodajne mreža, ko gredo na Japonskem spat, se v ZDA zbudijo in začnejo prodajati naše rešitve, če tega ni, potem tudi uspeha ni.«
Verjamete, kot pravijo, ko pride čas za napredek, za korak naprej, se v več delih sveta istočasno več ljudi dokoplje do rešitve?
»Ja, se mi zdi da že itak neko stanje tehnike omogoča določene rešitve. Dokler ni bilo motorja z notranjim izgorevanjem - razvitim do določene mere, ni bilo mogoče recimo razmišljati o letalih. Ko pride stanje tehnike na določen nivo se zgodi »aha« trenutek, ko v istem trenutku v več podjetjih in v več glavah pride do istih idej. Tudi na našem področju je tako, stanje tehnike nenehno napreduje. Danes delamo instrumente o katerih smo deset let nazaj lahko le sanjali. Če vseskozi ne sledimo tehniki, začnemo zaostajati v razvoju. Zato je zelo pomembno, da se ves čas razvijamo, predvsem na osnovi dveh stvari, prva je, kaj si stranke želijo, druga pa kaj stanje tehnike na splošno omogoča. Ti dve stvari je treba znati združevati, da ostanemo v ospredju. Ekipa, ki jo imamo, je vrhunska. Le uspešno podjetje lahko nagrajuje zaposlene, ki potem tudi ob težjih trenutkih - saj nikoli ne sije samo sonce, izkaže enotnost ekipe, usmerjene v skupno iskanje rešitev.«
Ste prejemnik več vidnih priznanj in nagrad, ne samo na strokovnem področju ampak tudi za spodbudno delo vizionarskih zgodb in gradnjo dobrega poslovnega okolja.
»Skušamo razvijati nove sisteme ne samo na področju tehnike, kar delamo, ampak tudi na splošno glede dela z zaposlenimi in njihove vključenosti. Se mi zdi, da se v Sloveniji odnos do zdravega podjetništva izboljšuje. Veliko podjetij je, ki so začela iz nič in prišla z lastnimi rokami iz garaže – v mojem primeru iz babičine sobe, do večjih podjetij, in v bistvu so to tiste prave zgodbe. Recimo v Nemčiji je kar sedemdeset odstotkov ali več družinskih podjetij, to so nosilci razvoja, ki držijo pokonci celotne ekonomije.
Trboveljski Dewesoft
© Osebni arhiv
Potrebujemo čas, moramo vedeti, da imamo zelo mlado demokracijo. Dostikrat se šalim, da bomo potrebovali sto let do zdrave ekonomije. Temu je res tako, ker se moramo še marsičesa naučiti. Priti mora do določene zgodovine, znanja, veliko podjetij, ki so se začela razvijat po osamosvojitvi, se zdaj ukvarja s prenosom generacij, kako poskrbeti za uspešnost podjetja na dolgi rok. Veliko se moramo še naučiti.
Mlade vzgajamo s šolo robotike, kjer jih navdušujemo nad tehniko, srednješolci že delajo na projektih, spodbujamo jih k izobraževanju na praktičnih področjih. Lani smo delali oprimke za plezanje, to leto bomo v Poletni šoli delali na robotih, in tako mladi iz našega okolja - če jih to zanima, lahko že zelo dobro pozna podjetje.
Do sprememb mora priti tudi v izobraževalnem sistemu, ki je v zadnjih letih nazadoval. Učimo en kup enciklopedičnega znanja, ki je v današnji dobi zelo lahko dosegljivo, ne znamo pa izobraževati zmagovalcev. Otrokom kažemo neznanje - in to ni v redu, saj se s tem porazgubijo osnove, temelji. Zgodovinsko je izobraževalni sistem - bodimo pošteni, dober, a ga je treba nujno prevetriti. Začeti vzgajati zmagovalce. Splošno pa je v Sloveniji iznajdljivost tista, ki nas odlikuje, naša multifunkcionalnost, zaradi tega nas imajo v svetu radi.«
Kaj je Katapult in kaj so Akrobati?
»Podjetniški pospeševalnik Katapult smo ustanovili z namenom razvoja podjetništva v Sloveniji, razvoja Zasavja. Kar smo prejeli smo želeli kar največ dati tudi drugim, ustvarili smo okolje, kjer vzgajamo Akrobate. Od stotih, ki pridejo k nam, približno dvajsetim uspe ob naši podpori pri razvoju njihove ideje. Tudi če ne uspejo, iz širokega nabora idej je marsikatera na začetku popolnoma nemogoča, na daljši rok pa se izkaže za največ vredno. Neuspehov se ne smemo bati. Morda prva ideje ne bo uspela, bo pa druga ali tretja, in lahko v kakšnem drugem poslovnem okolju. Neuspehi niso nič kritičnega, so le pot do uspeha. Koliko mladih pride k nam z žarom in vizijo v očeh, ki želi narediti nekaj novega. To je najlepše, kar lahko vidimo, da so mlajše generacije zelo podobne nam in to so ljudje, ki bodo popeljali našo državo v prihodnost. Zdi se mi pomembno ustvarjati okolje, v katerem lahko vpeti vanj zmagujejo.«
VIR: Radio Ognjišče
