Statistični urad je prvič objavil kazalnike porabe električne energije v gospodinjstvih in pri poslovnih subjektih ter podatke o rabi energije v storitvenih dejavnostih.

Datum objave:
9. oktober 2023

Avtor:
Polona Bahun

Avtor fotografij:
Freepik
Statistični urad je prvič objavil kazalnike porabe električne energije v gospodinjstvih in pri poslovnih subjektih ter podatke o rabi energije v storitvenih dejavnostih.

Podatki kažejo, da je domača proizvodnja energije lani znašala več kot 131.000 teradžulov (TJ) oziroma za osem odstotkov manj kot leto prej. Skoraj 47 odstotkov je predstavljala jedrska energija, 32 odstotkov jo je bilo pridobljene iz obnovljivih virov energije (skupaj s hidroenergijo), 21 odstotkov pa iz premoga. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila manj kot polovico (48 odstotkov) svojih potreb po energiji, preostalo količino je uvozila. V primerjavi z letom prej se je energetska odvisnost povečala za pet-odstotnih točk.

Za oskrbo z energijo je bilo, upoštevajoč uvoz in izvoz energije, na voljo skoraj 268.000 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so prevladovali naftni proizvodi z več kot 36-odstotnim deležem, sledili so jedrska energija (23 odstotkov), energija iz OVE skupaj s hidroenergijo (okoli 17 odstotkov), premog (12 odstotkov) in zemeljski plin (11 odstotkov).

Po podatkih statističnega urada je količina energije, namenjene končni rabi, lani znašala nekaj več kot 201.000 TJ oziroma približno toliko, kot v letu pred tem. Največji delež (41 odstotkov) je predstavljala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (25 odstotkov), sledili so gospodinjstva (22 odstotkov), storitvene dejavnosti (devet odstotkov) in drugi porabniki (trije odstotki).
V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi (47 odstotkov), sledili so električna energija (23 odstotkov), OVE (14 odstotkov), zemeljski plin (12 odstotkov), toplota (trije odstotki) in trdna goriva (en odstotek).

Končni rabi energije v gospodinjstvih je bilo namenjenih okoli 43.800 TJ oziroma v letni primerjavi za deset odstotkov manj. Največji delež je bil porabljen za ogrevanje prostorov (61 odstotkov), sledili so razsvetljava in električne naprave (17 odstotkov), ogrevanje sanitarne vode (skoraj 17 odstotkov), kuhanje (štirje odstotki) ter hlajenje prostorov (en odstotek).

V strukturi porabe energentov v gospodinjstvih so s 34 odstotki prevladovala lesna goriva. Sledili so električna energija s skoraj 31 odstotki, zemeljski plin s skoraj desetimi odstotki, ekstra lahko kurilno olje z devetimi odstotki, daljinska toplota s skoraj sedmimi odstotki, toplota iz okolice (ki se izkorišča s toplotnimi črpalkami) s skoraj šestimi odstotki, utekočinjeni naftni plin s skoraj tremi odstotki ter sončna energija z enim odstotkom.

V podatkovni bazi SiStat je statistični urad prvič objavil kazalnike porabe električne energije v gospodinjstvih in pri poslovnih subjektih za obdobje 2020–2022, tako za kohezijske in statistične regije kakor za občine, ter podatke o rabi energije v storitvenih dejavnostih za leto 2022. Poraba električne energije v gospodinjstvih je lani znašala 1.656 kWh/prebivalca oziroma pet odstotkov manj kot leto prej. Količina energije, namenjene končni rabi v storitvenih dejavnostih pa je lani znašala okoli 16.000 TJ.

Največji delež je bil porabljen v dejavnosti trgovina (25 odstotkov). Sledili so gostinstvo (14 odstotkov), zdravstvo in socialno varstvo (13 odstotkov), izobraževanje (11 odstotkov), promet in skladiščenje (deset odstotkov), informacijske in komunikacijske dejavnosti (sedem odstotkov), dejavnost javne uprave in obvezne socialne varnosti (šest odstotkov) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (pet odstotkov). Preostale dejavnosti (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter druge dejavnosti) so porabile manj, skupno pa je njihov delež obsegal skoraj desetino celotne rabe energije v storitvenem sektorju.

V strukturi porabe energentov je prevladovala električna energija (61 odstotkov). Sledili so zemeljski plin (11 odstotkov), daljinska toplota (11 odstotkov), ekstra lahko kurilno olje (sedem odstotkov), lesna goriva (pet odstotkov) in drugi energenti (skoraj šest odstotkov).

VIR: Naš Stik