Priznani režiser Boris Cavazza( dobitnik nagrade Tantadruj) je pred kratkim praznoval oseminštirideseti rojstni dan.Trenutno se vrti film » Dedek gre na jug« legendarnega Borisa Cavazze. Zasledili smo v nekem mediju, da pisateljica Nina Kosmač prijateljuje z njim. Zanimalo nas je, če to prijateljstvo sploh obstaja, ter kakšen je njun odnos.

 Nina nam je zaupala: » Boris je boem z veliko začetnico in hkrati umetnik. Veliko je napisanega o dedku Cavazzi in knjiga Milekove, je verodostojna. Nehala sem brati, kar rumeni mediji pišejo o Borisu, saj so nekateri zapisi plod domišljije novinarjev. Ne morem verjeti, da se objavlja, da je Boris všečkal sliko, ali komentiral s srčki obleko kakšne mlade lepotice na Facebooku. Seveda, nič ni narobe s tem, saj je Boris estet in ljubitelj vsega lepega, kar vključuje žensko lepoto. Včasih preberem samo naslovnice revij  in se razveselim pozitivnih novic,  kot na primer ; da je Boris srečno poročen in zadovoljen v zakonu z Benedettijevo. Želim mu samo dobro, saj je za uspeh trdo garal. Vem pa, da je Cavazza predvsem družinski človek in hkrati dober mož, bivši mož, oče in dedek ter gonilna sila svojega klana.

 Veliko statistk in igralk, ki še niso dopolnile trideset let, so mi rekle, da mi zavidajo prijateljstvo z Borisom in naj jim ga predstavim. Zanimanje s strani mladih generacij za legendo slovenskega filma je neverjetno!  Boris je bil v zakonu z veliko mlajšo Orianno in tudi Ksenija ima precej manj let od Borisa. Pa vendar, si upam trditi, da so  in so bila čustva obeh soprog, ne glede na starostno razliko - obojestranka. Boris ne nadleguje nobene ženske, ne glede na dejstvo, da je prvi, ki pogleda vse moje » storys« na socialnih omrežij. Najino prijateljstvo ni bilo nikoli morbidno ali erotično obarvano.

 Boris Cavazza in prva žena Mojca, skupaj s tremi otroki, sta prijateljeva z mojo mamo in očetom (oba 12 let mlajša od igralca). Kopali smo se v Bernardinu in se prenajedali v hiši dedka Cirila Kosmača .Boris je večkrat zaigral na kitaro, medtem, ko smo otroci tekali po vrtu. Od tistega časa dalje in še danes je Cavazza edini človek, ki me ogovarja z Ninico. Spominjam se, da je bila takrat del družbe starejših tudi Anastazija Ugrin skupaj z otroki. Borisovi družbi prijateljev se je kasneje v Ljubljani, pridružil tudi genialni preminuli glasbenik Petar Ugrin.

Torej, druženje z Borisom se je začelo v Portorožu in traja 42 let. Boris je verjel in še vedno verjame v moj umetniški talent. Mislil je, da bom postala igralka ali novinarka in me je pri tem podpiral skoraj na Pigmaleonski način ( brez ljubezenskih konotacij) v kratkem obdobju, ko sem imela 23 let in sem se zadrževala v Ljubljani in delala na Gajbi tv., pa vendarle sem raje pobegnila v Španijo na fakulteto. Ni mi žal, da nisem igralka ali novinarka, saj mislim, da sta ta dva poklica še težja od pisateljevanja.

Starši mojega bivšega španskega moža so imeli ob obali veliko hišo in pred mnogo leti sem povabila Oriano in Borisa k nama na počitnice. Povabilu sta se odzvala, vendar je Orianna zanosila in so plani padli v vodo.

Kakorkoli, Boris je eden izmed najbolj dobrosrčnih, tolerantnih in pristnih oseb, kar jih poznam. Nikdar se ni hvalil z dobrimi dejanji. Bila sem priča, kako je pomagal beračem, invalidom in  narkomanom. Igralec in režiser bi še danes pomagal celemu svetu, če bi lahko. Cavazza ne želi nikomur nič slabega in kadar ne more pomagati, ne odmaga. Preprosto, kot bi rekli na Primorskem » pusti stat«.

Mojemu prijatelju Borisu sem hvaležna za moralno oporo pri ustvarjanju, saj včasih zadostuje ena oseba, ki slepo verjame tvojemu ustvarjalnemu talentu. Boris mi želi samo dobro in jaz tudi njemu, kar je bistvo prijateljstva. »

VIR: Nina Kosmač