V torek, 26. 12., ob 21.30 na TV SLO 1

Služba za komuniciranje RTV Slovenija

7. december 2023 ob 10.12
Televizija Slovenija

V uredništvu verskih oddaj Televizije Slovenija je nastal dokumentarni film Rožinca scenarista Vida Stanovnika in režiserke Alme Lapajne.

Scenarist: Vid Stanovnik
Režiserka: Alma Lapajne
Direktor fotografije in snemalec: Boris Poropat
Mojster montaže: Luka Založnik
Oblikovalec glasbe: Blaž Šivic

Dokumentarni film je pripoved o ljudeh v Beneški Sloveniji, ki živijo na pobočjih mogočnega Matajurja, med reko Nadižo in Idrijo. Nekoč je bilo tam zelo živo planšarstvo, danes pa je Matajur priljubljen cilj planincev. Z njega se odpre pogled do sinjega Jadranskega morja.

V stoletjih se je v tarčmunski fari uveljavil kot najpomembnejši prošnji dan praznik sv. Marka Evangelista, 25. april. Takrat se je procesija vila po vseh vaseh. V vsaki vasi so se ustavili in duhovnik je zmolil prošnje: za zdravje, za dobro letino, da ne bi bilo hude ure, vojne in barbarskih vdorov. Nato je procesija nadaljevala pot po pobočjih, mimo suhih zidov, ki so na terasastih pobočjih zadrževali rodovitno zemljo, na kateri je uspevalo sadno drevje in so vaščani pridelovali potrebno hrano. V zraku so lebdela imena številnih svetnikov, ki so se jim v litanijah priporočali. Potujoča molitev med travniki in gozdovi je krepila odnos med človekom in stvarstvom. Telesa in glasovi so se stapljali in hkrati prihajali v stik z zemljo, njeno raskavostjo, njenimi vonjavami ter barvami.

Muzej v Mašerah danes napolnjujejo predmeti, ki pripovedujejo o običajih in izročilu. V njem imajo mesto tudi šopki, ki so povezani z običajem Rožince. Pred velikim šmarnom se dekleta in žene odpravijo proti Matajurju in iz nabranih rož spletajo velike šopke. Legenda pravi, da ko je bila Marija vzeta v nebo, se je na zemlji pojavil šopek cvetlic. Po večstoletni tradiciji ljudje pripravljajo »pušjace«. Zanje trgajo določene vrste cvetlic in zelišč, ki imajo terapevstko, magično in zaščitno moč.

Ob prvih ognjiščih, ki so bila postavljena po pobočjih lepe, a tudi skope zemlje, se je oblikoval značaj ljudi. Pobočja mogočne gore Velike Babe, kakor so imenovali Matajur, so jih izklesala v trdožive in vztrajne ljudi, ki nikoli niso zaklepali vrat pred siromaki. Take so tudi Luisa Battistig, Margherita Trusnach, Andreina Trusgnach in Claudia Salamant. Vse štiri so pesnice, ki moč za ustvarjanje in opisovanje svojih izkušenj nežnosti, empatije, materinstva in notranje moči zajemajo iz svojih prostorov. V dokumentarni oddaji Rožinca bodo govorile o doživljanju prostora ter razpetosti med izročilom prednikov in izzivi sodobnosti.

Vabljeni k ogledu!