Dr. Tomo Cerovšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je uvodoma predstavil deset korakov v procesu digitalizacije. »Ključno je izdelati popis procesov, določiti kazalnike, se osredotočiti na cilje digitalizacije  in opolnomočiti zaposlene,« je izpostavil.

 

Primer dobre prakse v gradbeništvu je predstavil dr. Rok Cajzek, GIC Gradnje. V podjetju so že zelo zgodaj stopili na pot digitalizacije, pravzaprav prej, kot so imeli orodja na voljo. »S potniškim terminalom na ljubljanskem letališču smo pokazali, kako se digitalizacija obnese v gradbeništvu. Tudi v gradbeni panogi lahko naredimo korak več in stopimo izven okvirjev. Gradbeništvo je v svetu med največjimi panogami, zaposluje 7 odstotkov delovno aktivnih ljudi. Najnovejši podatki kažejo, da je panoga globalno digitalizirana 15 %, področje IKT na primer ima digitalizirano praktično vse,« je dejal Cajzek in dodal, da bodo v njihovem podjetju v prihodnjih letih v digitalno preobrazbo vložili 5,1 mio evrov. »Dodana vrednost v tej panogi je 35 tisoč evrov na zaposlenega. V našem podjetju je dodana vrednost 80 tisoč evrov, naš cilj pa je preseči 100 tisoč evrov. Do leta 2025 želimo ukiniti mobilne telefone na gradbiščih, s čimer lahko povečamo produktivnost,« je napovedal Cajzek in dodal, da uvajajo nov poslovni model s krepitvijo digitalnih kompetenc z namenom dviga produktivnosti in dviga dodane vrednosti.

 

Dr. Zoran Pučko s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, je predstavil mednarodni projekt v stanovanjski soseski v Munchnu. »Gre za projekt, v katerem smo uporabili celovit 5D BIM model. Model omogoča tudi upoštevanje časovnega okvira, stroške, meritve, najrazličnejše poglede, prereze modela objekta. V praksi pa včasih ne gre vse po planu, zato je zelo pomembno to, da lahko znotraj tega orodja vse spremljamo. Odstopanja nam dajejo informacije za prihodnje projekte,« je dejal.

 

Mag. Andrej Papež, predsednik sekcije instalaterjev-energetikov pri OZS, pa je menil, da so šele na začetku digitalizacije. »Primeri iz prakse podjetja GIC so bili zelo dobri in povedo, koliko je treba postoriti, da dosežemo cilje digitalizacije. V naši sekciji smo si zadali cilj, da se uredijo standardizirani popisi del, brez tega ne moremo stopiti na pot digitalizacije. Mislim, da popise nujno potrebujemo, da lahko sploh delujemo. Na ravni partnerjev potrebujemo standardne izmenjave podatkov. Trenutno vsak dobavitelj operira z različnimi nazivi, oznakami. To je nujno poenotiti, da bodo stvari pregledne. Tretji vidik pa je, da postavimo informacijske sisteme, ki sledijo posameznim panogam. To v tujini vse že poteka. Smo premajhni, da bi se vsako podjetje tega lotevala sama. Potrebujemo enostavna orodja in so povezljiva s sodobnimi trendi v stilu industrije 4.0.,« je še pojasnil Papež.

 

»Kot gradbinec sem zelo vesel, ko sem poslušal, kam gremo. Po drugi strani pa sem kar žalosten, ko razmišljam, kje smo danes. Pot, ki so jo prehodili v GIC gradnje, čaka tudi vse nas. Potrebovali bomo pomoč fakultet in slišati moramo še več primerov dobre prakse. Problem je tudi kader, ki ga težko dobimo. Gradbinci smo drzni in verjamem, da bomo sledili trendom in verjamem, da bomo dosegli visoko stopnjo digitalizacije,« je poudaril Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev pri OZS

Da morajo o digitalizaciji razmišljati vsi gradbinci, pa je menil Rudi Rudnik, predsednik sekcije kleparjev krovcev pri OZS. »Pred leti sem opazoval, kako je to potekalo vse ročno. Smo pred novim izzivom digitalizacije. Naloga sekcije in zbornice je, da s skupnimi izkušnjami spravimo na enoten imenovalec, kako se sploh lotiti tega izziva. Razlike bodo tudi med različno velikimi podjetji. Za marsikatero, predvsem manjše podjetje, bo morda pot digitalizacije tudi predraga.  Zbornica naj bo tudi vezni člen med nami, fakultetami in projektanti. Moramo začeti na začetku. Če so projekti in popisi dobro narejeni, nam to precej olajša delo. Z digitalizacijo lahko dosežemo precejšnjo optimizacijo našega poslovanja,« je še menil Rudnik.

 

Zbrane je nagovoril tudi predsednik OZS Blaž Cvar, ki je poudaril aktivnosti zbornice pri zagotavljanju spodbudnejšega poslovnega okolja za obrtnike in podjetnike. »Med ključnimi izzivi, s katerimi se soočajo skoraj vse panoge, je pomanjkanje kadra,« je dejal Cvar in v zvezi s tem izpostavil zahtevo zbornice, da bi skrajšali postopke pri pridobivanju delovnih dovoljenj za tujo delovno silo. O tem je sicer na včerajšnji seji razpravljal tudi Upravni odbor OZS.

VIR: OZS