Mnenje Združenja bank Slovenije je, da bo predlagani davek negativno vplival na kreditno aktivnost in odpornost bančnega sistema.
Na spletnih straneh Skupnosti občin https://skupnostobcin.si/2023/10/27/predlog-zakona-o-obnovi-razvoju-in-zagotavljanju-financnih-sredstev/ je objavljen predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki vsebuje tudi predlog posebnega davka na bilančno vsoto bank in hranilnic (v nadaljevanju DBV).
Mnenje Združenja bank Slovenije je, da bo predlagani davek negativno vplival na kreditno aktivnost in odpornost bančnega sistema.
- Obdavčitev bilančne vsote bo imela dolgoročne negativne posledice na kreditiranje ter odpornost bančnega sistema.
- Ustvarjeni dobiček prispeva h kapitalski krepitvi, saj v velikem deležu ostaja v bankah in hranilnicah in torej ni izplačan v obliki dividend, s čimer se ohranja sposobnost kreditiranja.
- Predvidljivost in stabilnost pravnega ter davčnega okolja sta ključni za normalno poslovanje celotnega gospodarstva.
- Izbira zgolj enega sektorja za dodatno obdavčitev ustvarja negotovost in je diskriminatorna.
Na nevarnosti negativnih posledic na kreditiranje in zmožnosti generiranja kapitala ter konkurenčnost opozarja tudi Evropska centralna banka v svojem mnenju, ki je objavljeno na naslednji povezavi: EUR-Lex - 52023AB0035 - EN - EUR-Lex (europa.eu).
Bančni sektor je zavezan in pripravljen sodelovati pri odpravljanju posledic katastrofalnih naravnih nesreč, kot so bile nedavne poplave. Po tokratnih poplavah so se banke in hranilnice odzvale s takojšnjimi neposrednimi ter posrednimi ukrepi pomoči gospodarstvu in prebivalstvu. Zgolj v prvem mesecu po poplavah je celotni bančni sektor različnim humanitarnim organizacijam, zaposlenim, gasilcem in občinam doniral kar osem milijonov evrov, kar predstavlja nekaj manj kot dva odstotka letošnjega polletnega dobička bančnega sektorja.
Bančni sektor želi s svojo osnovno vlogo izvajanja finančnega posredništva podpreti obnovo ter razvoj slovenskega gospodarstva, je pa za ohranitev te zmožnosti nujno oblikovanje in sprejemanje ukrepov ter politik, ki ohranjajo ali krepijo, ne pa znižujejo konkurenčnosti tega sektorja.
Predlagana obdavčitev namreč znižuje konkurenčnost slovenskega bančnega sistema in zmožnosti kreditiranja gospodarstva ter prebivalstva. To je še posebej pomembno v obdobju ohlajanja gospodarstva ter v času, ko so visoki dobički bank, zaradi zaostrene monetarne politike Evropske centralne banke, prehodne narave.
Cilj davčne zakonodaje bi moral biti zagotoviti slovenskim davčnim zavezancem primerljiv položaj ter primerljivo konkurenčno poslovno okolje drugim v državah članicah Evropske unije.
Predvidljivost in stabilnost pravnega ter davčnega okolja sta ključna za normalno poslovanje
Predlog DVB ne zagotavlja predvidljivosti in stabilnosti pravnega ter davčnega okolja in ni dobra rešitev, na kar je opozorilo tudi 15 delodajalskih združenj.
Predlog DVB namreč prinaša:
- zmanjšano konkurenčnost celotnega slovenskega gospodarstva,
- tveganja, povezana s pripravljenostjo nadaljnjih investicij v slovenskem gospodarstvu oz. zmanjšanje zanimanja za vlaganje v Slovenijo z vidika tujih vlagateljev,
- negativen vpliv na zmožnost pridobivanja kapitala v primerljivem okolju drugih evropskih držav,
- tveganja negativnih učinkov na bonitetne ocene tako bank in kot tudi države,
- negativen vpliv na stroške financiranja, ki bo prenesen tudi na druge sektorje gospodarstva, vključno na državo.
Izbor zgolj enega gospodarskega sektorja je diskriminatoren
Izbor enega gospodarskega sektorja, ki primerjalno niti ne spada med najbolj dobičkonosne, je diskriminatoren. Poleg tega ima slovenski bančni sektor v primerjavi z drugimi državami Evropske monetarne unije (v nadaljevanju EMU) višje kapitalske zahteve, kar z vidika stroškov kapitala povečuje njegovo neprivlačnost v primerjavi s konkurenco iz drugih držav EMU.
Dodaten davek bi lahko negativno vplival na kreditno aktivnost bank
Učinek na kapital pomeni tudi potencialno krčenje kreditne aktivnosti v času, ko so pričakovane tudi večje potrebe po financiranju zelenega prehoda in energetske neodvisnosti. Obdavčitev bilančne vsote je ukrep, ki banke lahko sili k zniževanju kreditiranja, saj povečevanje bilančne vsote nujno ne pomeni višjih dobičkov. Krčenje aktivnosti bank pomeni nižje dobičke in posledično nižje prihodke za državni proračun v primerjavi s pričakovanimi.
Zaradi višjih davčnih obremenitev v primerjavi z drugimi državami EMU bi se lahko bančne aktivnosti iz Slovenije pričele seliti v druge države znotraj bančnih skupin. To pa so lahko zelo neugodne dolgoročne posledice na dostop do financiranja gospodarstva.
Predlog DBV izrazito odstopa od davčnih ureditev primerljivih držav
Države, ki še imajo uveljavljen davek na bilančno vsoto, le-tega izračunavajo na podlagi višine sredstev, ki je prilagojena njihovi tveganosti (podobna je bila tudi pretekla ureditev v RS). Nekatere druge države pa so davčno osnovo omejile izključno na vir enkratnega vira dobička.
Slovenski predlog DBV izrazito odstopa od davčnih ureditev primerljivih držav tudi z vidika namena porabe. Kot je razumeti, namen porabe sredstev ni povezan ne s finančno stabilnostjo, niti s sanacijo neposrednih posledic naravne nesreče, temveč s financiranjem srednjeročnega načrta prenove državne infrastrukture, kar pa pomeni neposredno financiranje potreb državnega proračuna.
Primerljivost davčnega okolja in s tem cene kapitala ter vrednotenja slovenskega bančnega sektorja v primerjavi z drugimi v EMU je nujna za ohranitev vloge slovenskega bančnega sistema pri financiranju slovenskih investicijskih potreb. Za zagotavljanje ekonomske suverenosti je namreč ključna ekonomska moč gospodarstva, za dosego slednje, pa je predpogoj močen bančni sektor.
V Združenju bank Slovenije bomo končni predlog zakona, ko bo le ta objavljen s strani Vlade RS, temeljito preučili ter se z argumentiranimi in strokovnimi predlogi vključili v zakonodajni postopek.
VIR: Združenje bank Slovenije
