Na Čebelarski zvezi Slovenije je potekal posvet ob Dnevu shem kakovosti, na katerem je zbrane pozdravila in nagovorila državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP)
Na Čebelarski zvezi Slovenije je potekal posvet ob Dnevu shem kakovosti, na katerem je zbrane pozdravila in nagovorila državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP), gospa Tatjana Buzeti. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (v nadaljevanju ČZS), Boštjan Noč je predstavil izzive pri evropskih shemah kakovosti. Sledila je predstavitev certificiranja kmetijskih pridelkov in izdelkov v sheme kakovosti ter predstavitev promocijske kampanje evropsko zaščitenih pridelkov in izdelkov, ki se vrši pod okriljem MKGP.
Sledila je novinarska konferenca, na kateri so sodelovali državna sekretarka na MKGP, Tatjana Buzeti, predstavnik družbe za certificiranje, Marko Majer ter predsednik ČZS in konzorcija evropsko zaščitenih živilskih pridelkov in izdelkov. Podali so izjavo za javnost ob dnevu shem kakovosti ter Tradicionalnem slovenskem zajtrku in Dnevu slovenske hrane:
Ga. Tatjana Buzeti, MKGP: »Zahvala gre vsem kmetijam in pridelovalcem, ki proizvajajo živila, vključena v sheme kakovosti, ki jih odraža izjemna pestrost. Z sodelovanjem v shemah kakovosti krepimo zaupanje potrošnikov in vedno večje zanimanje za to vrsto izdelkov. Namen promocije je, da postanejo sheme kakovosti bolj razpoznavne med potrošniki. Slovenska kulinarika je zaradi proizvodov iz shem kakovosti edinstvena, specifična in raznolika. Proizvodi so zaznamovani z okoljem, pokrajino in predvsem s tradicijo. Sheme regijam ohranjajo in povečujejo zaposlenost, aktivno se vključujejo v lokalno turistično ponudbo ter tako dosegajo pomembnejše sinergijske učinke v okolju. Strateški načrt skupne kmetijske politike je ključen dokument za nadaljnji razvoj kmetijstva in proizvodnjo izdelkov v shemah kakovosti. S strateškim načrtom bomo sledili ciljem prehranske varnosti, predvsem z vidika trajnostnega razvoja kmetijstva, gozdarstva, živilstva in razvoja podeželja. V SN SKP bomo namenili tudi sredstva za izboljšanje prepoznavnosti proizvodov iz shem kakovosti, promocijo proizvodov in izboljšanje poznavanja samih shem ter intervencije za izboljšanje dodane vrednosti kmetijskih in živilskih proizvodov. Na ta način želimo prispevati k izboljšanju dohodkovnega položaja na kmetijah. Z generično promocijo shem smo začeli letos in to načrtujemo tudi nadaljevati v prihodnosti, saj za razpoznavnost potrebujemo čas. Cilj promocije je v prvi fazi povečati razpoznavnost shem kakovosti in njihovih označb in v drugi dati možnost tudi samim proizvajalcem za promocijo njihovih izdelkov. TSZ poteka skozi celotno življenjsko obdobje, vesela sem, da so se začeli vanj vključevati tudi domovi za starejše. Kot ministrstvo pričakujemo, da se bo letos TSZ priključilo 285.000 otrok v vrtcih, osnovnih šolah, institucijah z otroki s posebnimi potrebami in ostalih inštitucijah. Tudi letos bomo sofinancirali zajtrk in se veselimo tudi izobraževalnega in sporočilnega namena zajtrka, da ni to samo en dan v letu, ampak da je to vsak dan v letu in da ne delamo tega samo doma, ampak tudi na delovnem mestu. Pozivam vse delodajalce in druge inštitucije, da svojim zaposlenim ali varovancem omogočijo, da se TSZ z našimi živili ponuja v čim večjem možnem spektru. Letos je pri zajtrku izpostavljeno mleko, kar pa ne pomeni, da so ostala živila manj pomembna.
g. Marko Majer, Bureau Veritas: »Moja naloga na današnjem posvetu je bila predstavitev naše perspektive, pogled na poznavanje sistema shem kakovosti s strani nadzora. Splošno opažanje je, da se tako kvaliteta proizvodov kot delovanja društev proizvajalcev nenehno izboljšuje. Največji manjko je še na področju marketinga, prodaje, zaznavamo, da porast novih članov znotraj skupin ni takšen, kot bi bilo pričakovano. Ena izmed pomanjkljivosti, ki jo opažamo je sam ponos na proizvod višje kakovosti, ki se proizvaja s strani pridelovalcev. Naša vloga pri izvajanju kontrol je ne iskati napak in sankcioniranje na podlagi napak, ampak v smislu nenehnega izboljševanja, iskanja pomanjkljivosti in iskanja skupnih rešitev ukrepov za nemoteno delovanje in proizvodnjo. Kot certifikacijski organ se čutimo kot en člen v postopku. Naša vloga pri certificiranju je zelo pomembna, saj je zaupanje dobro, ampak nadzor je še boljši.«
Boštjan Noč, ČZS: »Konzorcij je prostovoljna združba z željo, da skupaj naredimo korak naprej pri promociji evropsko zaščitenih proizvodov s ciljem, da najboljšo tradicionalno slovensko hrano predstavimo. Ponosen sem, da smo s strani države prejeli posluh s promocijsko kampanjo, kjer bomo skušali ljudi ozavestiti, kaj znaki shem kakovosti pomenijo. Potreben je nadzor, da se necertificirani izdelki ne oglašujejo pod enakimi imeni, saj so certificirani proizvajalci posledično v podrejenem položaju. Pomembno je, da potrošnik dobi tisto, kar mu pripada. Verjame, da kampanja ne bo enoletno ampak stalna naloga države, da ozavestimo slovenskega potrošnika in turizem, da imamo v Sloveniji slovensko hrano visoke kakovosti. Pridelovalci moramo biti same nase ponosni, ker bo potem tudi potrošnik verjel v naš proizvod, kar pelje v uspešen sistem. Verjamem, da bomo odlično slovensko hrano dobro promovirali, kar je pogoj za obstoj čebelarstva in kmetijstva.
Tradicionalni slovenski zajtrk in Dan slovenske hrane sta nastala na pobudo ČZS in ju je kasneje sprejela in potrdila Vlada RS. Ob začetku si nihče ni predstavljal, da bo to eden od glavnih nacionalnih projektov za promocijo slovenske hrane. V naslednjih letih smo skupaj z državo dokazali, da je edina prava pot to, da Slovenci promoviramo slovensko hrano in da skušamo v javne zavode, vrtce in šole uvesti čim več slovenske hrane. Zakonodaja v zadnjih letih omogoča javnim zavodom večje naročanje slovenske hrane. S stalnim ozaveščanjem, da je slovensko najboljše verjamem, da bomo še uspešnejši. V petek je praznik slovenske hrane, slovenskega čebelarstva, slovenskega medu. Zaželen je obisk čebelarjev v vrtcih, v šolah in v ostalih ustanovah. Bistveno pa je tudi, da na ta dan ter ostale dni tudi sami uživamo slovensko hrano ter z takimi ravnanji kot zgled pozitivno vplivamo na ostale. Če bomo Slovenci z nakupom lokalno pridelane hrane pokazali zaupanje do naših pridelovalcev, bodo ideje, ki jih poudarjamo ob Dnevu slovenske hrane, udejanjene tudi v praksi. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk vsakih nekaj let potrebuje nadgradnjo. Prvotno je potekal medeni zajtrk čebelarjev, ki je prerastel v skupno zgodbo vseh kmetijskih panog kot Tradicionalni slovenski zajtrk ter nato še Dan slovenske hrane. Čas je za nadgradnjo obstoječega, saj slovenski pridelovalec lahko ne samo vrtcem in šolam, ampak tudi ostalim javnim zavodom in ustanovam, ponudi mnogo različnih jedi, nekatere, ki so povezane z našo tradicijo, potrebujejo večjo prepoznavnost. Dneva slovenske hrane je potrebno preiti v Teden slovenske hrane. K ideji, da se poda pobudo za nadgradnjo Vladi RS, je v dveh dneh pristopilo 11 institucij. Vesel sem, da bo to naša skupna pobuda številnih deležnikov v kmetijstvu Vladi, da se uživanje lokalno pridelane hrane in sodelovanje pri Tednu slovenske hrane razširi na javne zavode v lasti države. Verjamem, da bo MKGP sodelovalo pri pobudi in da bomo skupaj prepričali Vlado RS za naš predlog, saj gre za zgodbo slovenskega kmetijstva, slovenskega podeželja in konec koncev Slovencev, da bodo uživali lokalno pridelano hrano. Prav tako moramo poskrbeti za ranljive skupine, da jim omogočimo uživanje slovenske hrane.«
Ob koncu novinarske konference je bila podpisana Pobuda Vladi Republike Slovenije za razširitev Dneva slovenske hrane v Teden slovenske hrane, ki se glasi:
»Spodaj podpisani, ki smo se sestali dne 16. 11. 2022 v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije, dajemo Vladi Republike Slovenije Pobudo za razširitev Dneva slovenske hrane v Teden slovenske hrane.
V letošnjem letu poteka že 12. Tradicionalni slovenski zajtrk in 11. Dan slovenske hrane, ki iz leta v leto presegata pričakovanja organizatorjev in sodelujočih deležnikov. Želimo si, da Dan slovenske hrane preraste v Teden slovenske hrane, ki bi potekal vsak 3. teden v novembru z vrhuncem v petek, ko bi po ustaljenih smernicah potekal Tradicionalni slovenski zajtrk. Cilj Tedna slovenske hrane je, da bi v tem tednu ne le v vzgojno – izobraževalnih ustanovah, ampak v vseh javnih zavodih po Sloveniji uživali lokalno pridelana živila oziroma jedi. Menimo, da bi z aktivnostmi v okviru Tedna slovenske hrane spodbudili uživanje lokalno pridelane hrane in poznavanje tradicionalnih slovenskih jedi, zdrav prehranski slog ter nenazadnje izboljšali promocijo pridelkov in živil slovenskih pridelovalcev.«
Pobudo je podpisalo 11 inštitucij s področja kmetijstva in živilstva. Podpisnice pobude so Čebelarska zveza Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza kmetic Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajno prihodnost, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Gibanje oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Gibanje Rajski vrt in Konzorcij evropsko zaščitenih živilskih pridelkov in izdelkov.
Po uradnem delu je v gostišču Pri čebelici sledila degustacija živilskih pridelkov in izdelkov, ki so vključeni v konzorcij. Obiskovalci so lahko preizkusili Prekmursko šunko, mohant, jajca izpod Kamniških planin, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Kraški med, Kočevski gozdni med, Slovenski med, Belokranjsko pogačo, Prekmursko gibanico, Slovensko potico, sir Tolminc, Piransko sol, Zgornjesavinjski želodec, Ptujski luk in Kranjsko klobaso.
Pripravila: Tina Žerovnik, svetovalka za ekonomiko čebelarstva, JSSČ
VIR: ČZS
