Ljubljana, 24. 4. 2022 – V EU zavržemo kar 20 % vse hrane, ki je bila pridelana za namen prehrane ljudi, prav tako je odpadna hrana tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Zavedati se moramo, da s tem ko zavržemo hrano, ne zavržemo samo tistega pikastega jabolka, ki nam ni všeč, ali tistega jogurta, na katerega smo v ozadju hladilnika pozabili, ampak tudi vse naravne vire, torej tla oz. kmetijske površine, vodo energijo, ter delo, ki je bilo vloženo v pridelavo in pripravo hrane.

Globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na pridelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. V razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, tako med odpadke romajo ogromne količine odvečne, pretečene ali celo sveže hrane.

Zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, smo izsekali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane na okolje sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267-ih Bohinjskih jezerih.

Agenda ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 odraža povečano svetovno zavedanje problema izgub hrane in zavržene hrane. Cilj 12.3 Trajnostnih razvojnih ciljev zahteva, da se do leta 2030 prepolovijo svetovni odpadki hrane na prebivalca na ravni maloprodaje in potrošnikov ter zmanjšajo izgube hrane v proizvodnih in dobavnih verigah.

Vključujemo se v akcije preprečevanja nastajanja odpadne hrane
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) se pri problemu odpadne hrane ne ukvarja z vsebino samo na področju odpadkov, torej z nastalo odpadno hrano in ravnanjem z njo, ampak se intenzivno vključuje tudi v akcije preprečevanja nastajanja odpadne hrane. Že od leta 2019 v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE vodi ozaveščevalno kampanjo z različnimi aktivnostmi za gospodinjstva s sloganom »Stran pa ne bomo metal!«, razvija in izvaja različne metodologije merjenja količin odpadne hrane v gospodinjstvih in s tem Slovenijo postavil med bolj ambiciozne evropske države.

Preprečevanje in zmanjševanje količin odpadne hrane

V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki je v Operativnem programu ravnanja z odpadki opredeljena tudi hierarhija ravnanja z odpadno hrano.
Najvišjo prioriteto dajemo preprečevanju in zmanjševanju nastajanja odpadne hrane, najmanj zaželeno je, da še vedno užitna hrana postane odpadek.
Po podatkih Statističnega urad RS več kot polovico vse odpadne hrane v Sloveniji povzročimo v gospodinjstvih. V letu 2020 je to pomenilo 68 kg odpadne hrane na prebivalca, od tega kar 27 kg še užitne hrane.

K zmanjšanju zavržene hrane lahko pripomoremo vsi
Zavržena hrana je danes eden večjih globalnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Čeprav je ozaveščenost o problematiki zavržene hrane vse večja, še vedno med odpadki konča ogromna količina neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane. Da bi opozorili na problematiko in zmanjšali količino zavržene hrane sta pobudnika projekta Lidl Slovenija in program Ekošola 24. april razglasila za Slovenski dan brez zavržene hrane. K soustvarjanju aktivnosti ob tem dnevu so se pridružili še partnerji Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Tam-Tam, projekt pa podpira tudi Ministrstvo za okolje in prostor s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE.

Kot posamezniki lahko zmanjšamo količino zavržene hrane tako, da obroke načrtujemo glede na to, katera živila je treba porabiti prej. Prav tako naenkrat ne kupimo preveč hitro pokvarljivih živil in ne kupujemo prevelikih količin hrane. Dobro je, če ločimo med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do«. Kadar kuhamo, pripravimo primerne količine hrane, pri pripravi novih jedi pa uporabimo ostanke prejšnjih.

Aktivnosti ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane
Letošnji Slovenski dan brez zavržene hrane bo postregel z naborom aktivnosti, usmerjenim k različnim ciljnim javnostim, namenjene ozaveščanju in izobraževanju vseh generacij.

-        Osrednji natečaj reciklirane kuharije za družine »NISEM ZA STRAN, VZEMI ME V BRAN!« V okviru natečaja bomo zbirali nove, inovativne recepte, ki so nastali iz živil, ki v domačih gospodinjstvih najpogosteje ostanejo ali pa ga ne porabimo v celoti. K natečaju bodo letos vabili privlačni plakati na plakatnih mestih TAM-TAM po celi Sloveniji. V natečaju lahko sodelujejo prav vsi in vabljeni, da glas o natečaju razširite po svojih kanalih. Več informacij o natečaju so od 11. aprila 2022 naprej na voljo na spletni strani dan brez zavržene hrane.

-        ZAVEZA ZA ZMANJŠEVANJE KOLIČIN ZAVRŽENE HRANE. Na spletni strani dan brez zavržene hrane so na voljo tri različne zaveze za zmanjševanje količin zavržene hrane. K podpisu pobude vabimo posameznike, družine, organizacije in podjetja. S tem želimo pozivati širšo javnost, da se priključilo pobudi in da vsak pri sebi razmisli, kako lahko s svojimi dejanji pripomore k zmanjšanju količin zavržene hrane.

-        AKTIVNOSTI V IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH, KI SODELUJEJO V PROJEKTU HRANA NI ZA TJAVENDAN. Na več kot sto slovenskih izobraževalnih ustanovah trenutno poteka projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija, v okviru projekta pa se otroci in mladostniki učijo odgovornega ravnanja s hrano. Izobraževalne ustanove bodo v okviru projekta obeležile tudi Slovenski dan brez zavržene hrane, z naborom raznolikih aktivnosti, s katerimi bodo otroke še bolj osredotočeno ozaveščal o problematiki zavržene hrane.

Hvala, da skupaj z nami ustvarjate boljši svet.

Osnovne informacije o projektu, aktivnostih in nekaj prispevkov na temo zavržene hrane na spletni strani dan brez zavržene hrane.

PR: MOP