V Budimpešti je potekalo dvodnevno neformalno zasedanje evropskih ministrov za okolje, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl.
 

Prvi dan zasedanja je potekala razprava o pripravah na 29. podnebno konferenco (COP29), ki bo potekalo letos med 11. in 22. novembrom v Bakuju. Predsedujoči konferenci azerbajdžanski minister za ekologijo in naravne vire Mukhtar Babyev je v uvodu kot prioritete izpostavil dogovor o novem finančnem cilju za države v razvoju, dokončanje pogajanj o pravilih za mednarodne ogljične trge ter tudi pravočasno oddajo posodobljenih nacionalno določenih prispevkov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Državni sekretar Uroš Vajgl je poudaril potrebo po implementaciji celotnega zaključka lanskoletnega globalnega pregleda stanja izvajanja pariškega sporazuma, še zlasti o dvigu ambicije na področju blaženja podnebnih spremembe, vključno s prehodom od fosilnih goriv.
V nadaljevanju so ministri razpravljali o možnosti za krepitev krožnega gospodarstva in o prispevku zelenega prehoda h konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Beseda je tekla predvsem o trajnostni rabi virov, zmanjšanju odpadkov ter spodbujanju inovacij in tehnologij, ki podpirajo krožno gospodarstvo. Udeleženci so izpostavili pomen sodelovanja med državami članicami EU za dosego skupnih ciljev na področju okoljske trajnosti. Strinjali so se, da lahko zeleni prehod z ambicioznimi ukrepi za krožno gospodarstvo izdatno pripeva h krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva na globalnih trgih.

Drugi dan zasedanja so udeleženci razpravljali o ukrepih za preprečevanje onesnaževanja zraka, ki trenutno predstavlja enega največjih okoljskih izzivov EU in širše. Kljub nekaterim ukrepom, kot je sprejem Direktive o kakovosti zraka, si je treba še naprej prizadevati, da se na tem področju v celotni EU približamo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije in tako zmanjšamo grožnjo za zdravje ljudi. Udeleženci so zato razpravljali o krepitvi mednarodnega sodelovanja ter izpostavili pomen mednarodnih sporazumov na področju čezmejnega onesnaževanja. Kot enega ključnih mehanizmov so opredelili Konvencijo o onesnaževanju zraka preko meja skupaj z Göteborškim protokolom ter se zavzeli za nujno čim širšo ratifikacijo. Državni sekretar Uroš Vajgl je ob tem izpostavil primere dobrih praks sodelovanja, kot so izmenjava informacij in tehnična pomoč projektom in bilateralno sodelovanje za izmenjavo informacij o virih onesnaževanja. 

V nadaljevanju so predstavniki EIB predstavili dosežke na področju finančne podpore zelenemu prehodu. Banka ima ključno vlogo pri podpori zelenemu prehodu in izvajanju Evropskega zelenega dogovora v državah članicah EU in širše, med drugim izdaja pravih zelenih obveznic in odločitev o postopni ukinitvi financiranja fosilnih goriv v energetskem sektorju. Leta 2023 je dosegla rekordno leto zelenega financiranja z 49 milijardami evrov, namenjenimi zelenim ciljem, kar je več kot dvakratnik zneska iz leta 2019. Junija letos so upravni odbor EIB in finančni ministri EU uradno podprli strateški načrt EIB, ki izpostavlja osem ključnih prioritet, med katerimi so podnebni ukrepi, kmetijstvo, bioekonomija in upravljanje voda. Pregled načrta za podnebno banko je potrdil, da je EIB na pravi poti za dosego cilja podpore bilijona evrov zelenega financiranja v tem desetletju.

Avtor: povzeto po sporočilu za javnost
foto: MOPE