Na današnjem drugem zasedanju strateškega sveta za gospodarstvo, ki je potekalo v Lipici, so člani prvič izmenjali mnenja o priložnostih za tako imenovani »scale-up« prodornih razvojnih podjetij, o spodbudah za razvojna delovna mesta, ohranjanju domačih visoko usposobljenih kadrov in hitrejšem zaposlovanju tovrstnih talentov iz tujine ter nagrajevanju zaposlenih iz naslova dobička.

Ministrstvo bo v prihodnjih mesecih oblikovalo delovne skupine iz predstavnikov socialnih partnerjev, v okviru katerih bo pripravilo konkretne zakonske predloge za posamezna področja ter jih nato predstavilo javnosti ob začetku javne razprave.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je ob tej priložnosti poudaril: »Pomoč slovenskim podjetjem v energetski krizi je trenutno naša prioriteta. Obenem pa moramo nujno razmišljati tudi razvojno. S tem namenom smo danes na strateškem svetu opravili prvo izmenjavo mnenj o tem, kako zagotoviti slovenskemu gospodarstvu še bolj spodbudno in razvojno naravnano poslovno okolje. Tako z vidika spodbud podjetjem v prvih fazah razvoja in rasti kot z vidika zagotavljanja kadrov podjetjem, ki jih nujno potrebujejo kot tudi ustreznega nagrajevanja delavcev. S tem želimo slovenskemu gospodarstvu zagotoviti bolj konkurenčne pogoje za razvoj podjetij.«

Člani sveta so najprej izmenjali mnenja o priložnostih in potrebnih spodbudah za podjetja v začetni fazi rasti oziroma tako imenovana »scale-up« podjetja z velikim potencialom rasti. Člani sveta so pozdravili pobudo ministrstva, da začenja bolj strukturirano razpravo o potrebni podpori razvojnim podjetjem v njihovi začetni dobi delovanja in razvoja. V razpravi so člani poudarili, da je potrebno vzpostaviti možnosti za več virov financiranja, predvsem tako imenovanega tveganega kapitala za tovrstna še rastoča visokotehnološka podjetja z visoko dodano vrednostjo. Poleg tega mora biti finančna podpora bolj ciljno usmerjena, sredstva manj razpršena, potrebno pa bi bilo spremljati tudi donos na vložene javne finančne podpore. Potrebno se bo odločiti tudi, v katere trende in industrije bo smiselno dodatno vlagati.

Člani so izpostavili, da je za slovensko gospodarstvo pomembno zagotoviti, da domači visoko usposobljeni strokovnjaki ne bodo odhajali v tujino, obenem pa je treba omogočiti zaposlovanje tujih kadrov z zagotavljanjem stabilnega in spodbudnega okolja tako za življenje kot delo strokovnjakov iz tujine. Nekateri člani so opozorili, da moramo ob tem zagotoviti razvojno okolje za celotno vertikalno verigo industrije, pri tem pa ne pozabiti na ustrezne spodbude in predvidljivo okolje za velika podjetja v tradicionalnih panogah predelovalne industrije, logistike, živilske in drugih industrijah. Te so ključne za delovanje celotnega gospodarstva in so pomembni poslovni partnerji za manjša, tudi razvojna podjetja.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) definira »scale-up« podjetja kot podjetja, ki v povprečju rastejo vsaj 20 odstotkov letno v obdobju vsaj treh let in imajo ob začetku rasti vsaj 10 zaposlenih. Ključna značilnost je, da imajo zelo velik potencial za rast. Študija Svetovne gospodarske organizacije je pokazala, da niso vsa start-up podjetja uspela zrasti v velika podjetja. Tista, ki jim je to uspelo, so bistveno spremenila družbo z novimi tehnologijami in storitvami ter so bistveno povečala zaposlenost. Ključna razlika med tako imenovanim »start-up« in scale-up podjetjem je, da start-up podjetje še išče vzdržen poslovni model, medtem ko scale-up podjetja tega že imajo. Njihov glavni izziv je upravljanje hitre rasti in ohranitev operativne kontrole nad podjetjem v fazi hitre rasti.

Ministrstvo je pristopilo k pripravi zakona o razvojnih delovnih mestih, s katerim želi povečati konkurenčnost slovenskih podjetij pri zaposlovanju razvojnih kadrov. Na strateškem svetu je bila danes opravljena prva razprava o idejnih izhodiščih.

Člani so v razpravi pozdravili razpravo o predlogu, saj si želijo podjetja bolje plačati visoko usposobljene zaposlene. Ob tem so med drugim opozorili, da je potreben čimbolj enostaven sistem, ki ni administrativno zapleten in ne dovoljuje možnosti zlorab. V razpravi so bila izražena mnenja o obliki spodbud, ciljanih segmentih podjetij in delovnih mestih.

Ministrstvo namerava pripraviti tudi zakonsko podlago za zaposlovanje visoko usposobljenih strokovnjakinj in strokovnjakov iz tujine v Sloveniji. Ker se gospodarstvo sooča z dolgotrajnimi postopki za zaposlovanje tujcev, je ministrstvo predstavilo idejo o hitrem postopku za zaposlitev tujih strokovnjakov. Na ta način se bo zmanjšal primanjkljaj določenih strokovnjakov in znanj za specifična področja, za slovenska podjetja pa se bo izboljšala njihova mednarodna konkurenčnost.

Člani so pozdravili namen in smer predlaganih rešitev. Ob tem so podali nekaj predlogov glede pogojev za podjetja in zaposlene ter med drugim predlagali tudi, da bi podoben sistem lahko uredili tudi za tuje študente. Hitrejša zaposlitev je potrebna ne samo za talente, ampak tudi za druge vrste delavcev v podjetij, ki so pomembna za obstoj podjetij, ki jim primanjkuje osnovnega kadra. Idejna izhodišča bo ministrstvo naprej usklajevalo s socialnimi partnerji in v medresorskem usklajevanju.

Ministrstvo bo pristopilo tudi k pripravi sprememb obstoječega Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, katerih namen bo spodbujanje k večjemu vključevanju delavcev v udeležbo delavcev pri dobičku podjetij. Člani strateškega sveta so pozdravili tudi te idejne rešitve, katerih konkretizacija se bo nadaljevala v nadaljnjem skupnem delu socialnih partnerjev in resorjev.

VIR: MGRT