Avtor:

Avtor fotografij:

Cene električne energije in plina za gospodinjstva so tudi v drugi polovici minulega leta strmo rasle, in sicer so se cene elektrike za 100 kWh v primerjavi z drugo polovico leta 2021 v EU zvišale za 4,8 evra, cene plina pa za 3,6 evra za 100 kWh.

Cene električne energije in plina za gospodinjstva so v drugi polovici minulega leta po podatkih Eurostata dosegle rekordne vrednosti, in sicer so evropska gospodinjstva v povprečju morale za 100 kWh električne energije odšteti 23,5 evra, za 100 kWh porabljenega zemeljskega plina pa 11,4 evra, kar je bilo največ doslej. Po tej strmi rasti cen elektrike in plina v drugi polovici minulega leta je sicer opaziti stabilizacijo cen, deloma tudi zaradi ukrepov in posegov evropskih vlad v obliki zmanjšanja davkov in prispevkov ter zamejitve najvišjih cen energentov. Tako se je delež davkov na končnem računu za elektriko v povprečju iz 36 odstotkov v drugi polovici leta 2021 lani zmanjšal na 16 odstotkov ter pri plinu iz 27 na 14 odstotkov, s čimer so  bili odjemalci deležni precejšnjih prihrankov. Na drugi strani pa so našteti uvedeni ukrepi negativno vplivali na prihodke proračunov posameznih evropskih držav, zaradi česar poznavalci menijo, da ti ukrepi dolgoročni niso sprejemljivi.

Cene električne energije za gospodinjstva so se sicer v drugi polovici minulega leta zvišale skoraj v vseh evropskih državah, z izjemo Malte, kjer so zaradi regulacije cen zabeležili 3-odstotno znižanje, in na Nizozemskem, kjer so se cene zaradi znižanja davkov in uvedbe pavšalnih cen znižale za 7 odstotkov. Najvišjo rast so v drugi polovici leta 2022 v primerjavi z enakim obdobjem letom prej zabeležili v Romuniji (112-odstotn rast), na Češkem (97-odstotna rast), Danskem (70-odstotna rast), v Litvi (65-odstotna rast) in Latviji (59-odstotna rast). Najmanj pa se električna energija v navedenem obdobju podražila v Luksemburgu (za 3 odstotke), Avstriji in Nemčiji ( v obeh za 4 odstotke) ter na Poljskem in v Bolgariji (v obeh za 5 odstotkov). Drugače pa so najnižjo ceno v drugi polovici leta 2022 plačevala gospodinjstva na Madžarskem (10,8 evra za 100 kWh), v Bolgariji (11,5 evra) in na Malti (12,8 evra), najdražja pa je bila na Danskem (58,7 evra), v Belgiji (44,9 evra) in na Irskem (42 evrov). 

Zemeljski plin za gospodinjstva se je v drugi polovici leta 2022 podražil v vseh državah članicah, cene pa so v primerjavi z enakim obdobjem leto prej najbolj poskočile na Češkem (kar za 231 odstotkov), Romuniji (za 165 odstotkov), Latviji (za 157 odstotkov), Litvi (za 112 odstotkov) in v Belgiji (za 102 odstotka). Še najmanjši skok cen plina so v navedenem obdobju zabeležila gospodinjstva na Hrvaškem (za 14 odstotkov) in na Slovaškem (za 18 odstotkov), čeprav je bilo, kot rečeno, rast cen zaznati prav v vseh članicah EU, na primerjalni letni ravni pa so se cene plina zvišale med 45 in 283 odstotki. Največji delež podražitev gre sicer pripisati skokoviti rasti cen tega energenta, ki je bila predvsem posledica zmanjšanja dobav iz Rusije in preusmeritve na druge trge. Izraženo v evrih so najdražji plin konec minulega leta plačevala gospodinjstva na Švedskem (27,5 evra za 100 kWh), Danskem (20,8 evra) in na Nizozemskem (19,3 evra), medtem ko je bilo treba zanj najmanj odšteti na Madžarskem (3,5 evra), Hrvaškem (4,5 evra) in na Slovaškem (4,9 evra).

VIR: Naš Stik