Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Direkcija Republike Slovenije za vode k urejanju vodotokov pristopata s sistemsko povezanimi ukrepi tako z naslova sanacije in investicij, kot tudi že izvedenih izrednih ukrepov po poplavah na prizadetih območjih. Za boljše razumevanje v javnosti v nadaljevanju podajamo nekaj pojasnil.
Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Direkcija Republike Slovenije za vode k urejanju vodotokov pristopata s sistemsko povezanimi ukrepi tako z naslova sanacije in investicij, kot tudi že izvedenih izrednih ukrepov po poplavah na prizadetih območjih. Za boljše razumevanje v javnosti v nadaljevanju podajamo nekaj pojasnil.
Po obsežnih poplavah in plazovih, ki so Slovenijo prizadele 4. avgusta lani, so bili na vodotokih v prvem mesecu po dogodku izvedeni nujni interventni ukrepi, tem so sledili izredni ukrepi, s katerimi se je odvračalo neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavljalo predvsem pretočnost vodotokov (odstranjevanje naplavin, plavja, utrjevanje brežin in podobno), ki so bili zaključeni do konca junija 2024. Za interventne in izredne ukrepe je bilo skupaj namenjenih 172 milijonov evrov. Zdaj se je začelo 5-letno obdobje sanacije, za izvedbo katere je podlaga sanacijski program, ki ga je vlada sprejela 16. maja 2024. Za sanacijo vodne infrastrukture v ustrezno funkcionalno stanje, odporno na podnebne spremembe, je v 5 letih namenjenih 1,32 milijarde evrov.
Zaradi obsega in različne zahtevnosti je predvideno, da bo obnova predvidoma trajala pet let. Pri tem poudarjamo, da se sanacija ne začne šele z izvajanjem del na terenu. Sanacijo pričenja priprava in izdelava investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije, pridobivanje različnih soglasij, odkupovanje zemljišč, izpeljati je treba vse upravne postopke, da lahko pride do izvedbe del na terenu. Obnova bo na posameznih odsekih potekala različno hitro, odvisno od zahtevnosti in obsega potrebnih del. Pomemben faktor pri tem so tudi časovne omejitve, ki jih glede izvedbe del na vodotokih določa zakonodaja (npr. zaradi drstenja rib, gnezdenja ptic…). Medtem ko so intervencijska dela in izredni ukrepi lahko potekali ves čas in brez posebnih (zakonskih) omejitev, zgolj s ciljem, da se prepreči nadaljnja škoda in zavaruje življenja ljudi ter njihovega premoženja, pa čas sanacije prinaša dolgoročnejše, strateške in premišljene ukrepe.
Tako kot izvajanje izrednih ukrepov, je tudi potek sanacije dostopen v spletnem pregledovalniku Direkcije RS za vode. V pregledovalniku so zajeta tudi dela na vodotokih, ki so bili poškodovani v drugih ujmah v preteklem obdobju, ne le 4. avgusta 2024.
Sistemsko povezani ukrepi za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja
Ker je pri urejanju vodotokov nujen celovit pristop, je izvajanje vsega naštetega povezano v tako imenovane sistemsko povezane ukrepe za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja (SPU). Na podlagi vedenja o prostoru, izvedenih hidrološko-hidravličnih študij in poplavnih dogodkov ter ob upoštevanju vpliva na stanje voda so SPU nabor medsebojno usklajenih in povezanih ukrepov za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti v celotnem porečju. S tem se preprečuje parcialna obravnava posameznih delov porečja in podvajanje izvedbe del v vodotokih. To pomeni, da je treba usklajevati ukrepe tako iz naslova že izvedenih izrednih ukrepov (zagotovitev pretočnosti in stabilizacija poškodovanih brežin), sanacije (gre za v poplavah poškodovane območja, za katera je podlaga sprejet sanacijski program) in investicij (ki so bile načrtovane in bi bile izvedene tudi, če poplavnega dogodka ne bi bilo).
Na spletnem mestu GOV.SI je objavljeno celotno sporočilo za javnost, vključno z razlago posameznih ukrepov na vodotokih.
VIR: MNVP
VIR: MNVP