"Slovensko čebelarstvo [...] nekateri primerjajo s poezijo kmetijstva ..."

Slovensko čebelarstvo povezujemo s tradicijo, kulturno dediščino, nekateri ga primerjajo s poezijo kmetijstva, v svetu pa je Slovenija poznana kot dežela čebelarjev. Čebelarska zveza Slovenije velja kot ena izmed na svetu najboljše organiziranih in prodornih čebelarskih organizacij, ki  se lahko ponosno izkazuje s pobudami ter izvajanjem številnih projektov in dejavnosti tako na nacionalni kot tudi svetovni ravni. Poslanstvo Čebelarske zveze Slovenije je sodelovanje s čebelarji, čebelarskimi društvi, zastopanje njihovih interesov in ozaveščanje splošne javnosti o čebelah in pomenu čebelarstva. V prispevku smo nanizali nekaj dosežkov, mejnikov in primerov dobrih praks Čebelarske zveze Slovenije, ki so prispevali in prispevajo k prepoznavnosti ter ugledu čebelarstva.

20. maja bomo že peto leto zapored obeleževali svetovni dan čebel, ki ga je na pobudo Slovenije, s soglasno potrditvijo držav članic, razglasila Organizacija združenih narodov. Datum svetovnega dne čebel se navezuje na rojstni dan Antona Janše, največjega slovenskega čebelarja in čebelarskega učitelja, hkrati pa je v tem delu leta na severni polobli največji razcvet narave in vrhunec čebelarske sezone. Namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in opraševalcev, ki nam nudijo ne samo čebelje pridelke, ampak tudi ekosistemsko storitev opraševanja, od katere je odvisna proizvodnja hrane. Razglasitev velja za eno izmed največjih diplomatskih dosežkov Republike Slovenije. Od leta 2018 vsako leto po celotnem svetu številne organizacije z različnih področjih na raznovrstne načine praznujemo in obeležujemo svetovni dan čebel z izvedbo dogodkov, strokovnih konferenc, razprav, srečanj in dejavnosti na temo ozaveščanja o pomenu ter ohranjanju čebel in ostalih opraševalcev.

ČZS
V letošnjem letu je v mesecu marcu prvič potekal Dan vseslovenskega sajenja medovitih rastlin.  Projekt je namenjen uresničevanju ciljev Evropske unije k ponorom emisij toplogrednih plinov ter podnebni nevtralnosti Evrope, hkrati pa je cilj, da se poveča medovitost Slovenije, ki je ključna za preživetje opraševalcev. Na ta dan so čebelarji, posamezniki, šole, vrtci, različna društva, organizacije, lokalne skupnosti in združenja množično sadili in sejali avtohtone medovite rastline po celotni Sloveniji. V podporo projektu so številni sponzorji, donatorji in ministrstva prispevali sredstva za nakup sadik medovitih rastlin. Gibanju se je s podpornimi pismi in dejavnostjo pridružilo skoraj 50 slovenskih občin, več kot 140 lokalnih skupnosti, podjetij in izobraževalnih ustanov ter predstavniki iz 23 držav širom celega sveta. Ocena Čebelarske zveze Slovenije je, da se je s projektom v prvem letu v Sloveniji posadilo več kot 200.000 medovitih rastlin. 

Leta 2007 se je začel izvajati sprva imenovani medeni zajtrk, ki je z leti prerasel v Tradicionalni slovenski zajtrk. V vrtcih in osnovnih šolah poteka vsak tretji petek v novembru in je sestavljen iz lokalno pridelanih živil: medu, kruha, mleka in lokalno pridelanega sadja. Na ta dan slovenski čebelarji obiščejo otroke in učence v vrtcih ter šolah, kjer jim predstavijo čebele, čebelarstvo, čebelje pridelke in čebelarjeva opravila. Gre za projekt, ki ni le povezan s hrano, ampak tudi aktivnostmi in dogodki, ki naše najmlajše ozaveščajo o pomenu poklica ter poslanstva slovenskega čebelarja in pridelovalcev hrane, kmetov, ki so ključni pri zagotavljanju hrane. Hkrati se v okviru projekta krepi zavedanje o pomembnosti samooskrbe in krajšanju agroživilskih verig od proizvajalca do potrošnika.

ČZS - 20. maj Svetovni dan čebel
Eden izmed večjih dosežkov slovenskih čebelarjev je pridobitev certifikatov na ravni Evropske Unije s področja kakovosti živil.  Slovenski čebelarji se vključujejo v evropske sheme kakovosti, v okviru katerih so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter Kočevski gozdni med in Kraški med z zaščiteno označbo porekla. V zadnjih letih se na trgu pojavljajo tudi med in ostali čebelji pridelki z znakom ekološke pridelave. Nakup medu, uvrščenega v sheme kakovosti, jamči, da gre za naraven, v Sloveniji pridelan med z vsebnostjo cvetnega prahu rastlin, ki rastejo in uspevajo na področju Republike Slovenije. Vse vrste medu, ki se vključujejo v sheme kakovosti, imajo določeno območje pridelave ter višja merila kakovosti kot jih predpisuje državni Pravilnik o medu. Med pod označbo sheme kakovosti je opremljen s posebno prelepko z evropskim simbolom kakovosti na vrhu kozarca. Prelepka je opremljena s serijsko številko, po kateri za vsak kozarec medu vemo, kdo ga je pridelal in kje je bil pridelan. Pomembno je, da v prehrani uporabljamo lokalno pridelan med, ki smo ga vajeni. Pri nakupu lokalnega medu ne gre le za podporo slovenskemu čebelarju, ampak tudi za manj možnosti za razvoj alergij, ki so reakcija ob zaužitju tujih snovi, ki jih naš organizem ni vajen.

Čebelarska zveza Slovenije se s svojimi aktivnostmi in delovanjem zavzema za povečanje zavedanja o pomembnosti čebel in opraševalcev ter vloge vsakega posameznika pri omogočanju primernih pogojev za življenje in bivanje majhnih, a še kako koristnih in za človeštvo pomembnih žuželk. Ob bližajočem se svetovnem dnevu čebel vas vabimo, da tudi vi prispevate svoj kamenček v mozaik varovanja okolja in ohranjanja čebel s sajenjem medovitih rastlin, ohranjanjem pestrosti travnikov ter košnjo travnikov po cvetenju, z obiskom in nakupom medu ter ostalih čebeljih pridelkov pri čebelarjih, s podporo čebelarjem ali pa zmanjšanjem uporabe za čebele škodljivih pesticidov.

Tina Žerovnik, Čebelarska zveza Slovenije

Fotografije: Arhiv ČZS
www.czs.si