Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Če želimo imeti kakršno koli upanje, da bomo dosegli podnebno-energetske cilje do leta 2050, moramo čim hitreje pospešiti elektrifikacijo, opozarja Evropsko energetsko združenje Eurelectric. 

V vsakdanjem življenju elektriko pogosto jemljemo za samoumevno. Ne glede na to, ali gre za spletno izobraževanje, polnjenje pametnega telefona, ali prižgane luči. Z razvojem naše družbe in z nadaljnjim razogljičenjem bo elektrika vedno bolj prisotna. Napajala bo e-vozila, ogrevala domove in omogočala uporabo pametnih rešitev, pridobivali pa jo bomo iz širokega nabora decentraliziranih virov čiste energije. Vendar pa bo za razogljičenje potrebne še več električne energije. Na to opozarja tudi Evropska komisija v svojem sporočilu, ki napoveduje podvojitev deleža električne energije v končni porabi energije v EU do leta 2040. Potrošniki, podjetja in vlade želijo postati trajnostni in uporabljati več čiste in obnovljive energije. To je povezano z nujno potrebo po ustvarjanju delovnih mest, zmanjšanju onesnaževanja, spodbujanju inovacij in zmanjšanju odvisnosti Evrope od uvoženih fosilnih goriv.

Kot je prikazano v zadnjem poročilu združenja Eurelectric, analiza preteklih energetskih trendov razkriva, da je stopnja elektrifikacije za končno porabo energije v zadnjem desetletju ostala skoraj enaka. Po postopnem, a nenehnem povečevanju od devetdesetih let prejšnjega stoletja so stopnje v zadnjih petih letih stagnirale pri približno 22–23 odstotkih. V veliki večini scenarijev energetski prehod EU zahteva znatno povečanje elektrifikacije, in sicer do 35 odstotkov do leta 2030 in do 61 odstotkov do leta 2050 v skladu z načrtom REPowerEU, nedavnim sporočilom o cilju emisij do leta 2040 in tudi projekcije Decarbonisation Speedways, ki jo je pripravilo združenje Eurelectric.
Globalna dinamika pomembno vpliva na razvoj celotnega povpraševanja po električni energiji v Evropi. Poglobljena raziskava pokaže, da se je po 1,6- odstotni letni povprečni rasti v obdobju 1990-2010 rast povpraševanja ustavila po svetovni krizi leta 2008 ter geopolitičnih šokih in pandemiji koronavirusa.

Če gledamo tako na sektorski ravni – promet, ogrevanje in industrija – kot na nacionalni ravni, je skoraj enak trend stopnje elektrifikacije skupen vsem sektorjem končne porabe in državam. Kljub različnim nacionalnim izhodiščem in odvisno od posameznih sektorjev so vse stopnje doživele podoben vzorec razvoja.
Danes električna energija predstavlja le 23 odstotkov vse porabljene energije v Evropi. To pomeni, da čeprav si močno prizadevamo za razogljičenje, velik del gospodarstva še vedno deluje na fosilna goriva. Kljub spodbudnim signalom v letu 2022 se mora hitrost sprejemanja električnih vozil in toplotnih črpalk povečati tri do štirikrat, da bi izpolnili cilje do leta 2030. Če želimo imeti kakršno koli upanje, da bomo dosegli svoje podnebno-energetske cilje, moramo čim hitreje pospešiti elektrifikacijo. Za to pa potrebujemo Akcijski načrt elektrifikacije, opozarja združenje Eurelectric.
Že omenjena študija kaže, da bo morala Evropa že srednjeročno do leta 2030 doseči 35-odstotno stopnjo elektrifikacije, da bo dosegla cilje načrta REPowerEU. Evropa mora postaviti prave mejnike in jasen načrt za uresničitev te poti.

Za spodbujanje prepotrebne rasti bi moral akcijski načrt EU za elektrifikacijo: najprej postaviti okvirni cilj elektrifikacije v višini 35 odstotkov do leta 2030. Tak cilj mora biti dopolnjen s kazalnikom v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih za spremljanje nacionalnega izvajanja.
Akcijski načrt elektrifikacije mora postopno odpraviti stalne subvencije za fosilna goriva (za kar je bilo namenjeno 56 milijard evrov v obdobju 2015–2021) in popraviti neenakomerno obdavčitev. To pomeni opustitev vseh davkov in dajatev, ki niso povezani z električno energijo, kar bo zagotovilo preglednost pri primerjavi stroškov in ustvarilo ugodne gospodarske pogoje za potrošnike, da preidejo na nizkoogljično energijo.
Prav tako pa mora akcijski program imeti tudi nalogo ozaveščanja. Vsak državljan in podjetje v Evropi mora biti namreč seznanjen s prednostmi neposredne elektrifikacije, vključno z energetsko varnostjo, blažitvijo podnebnih sprememb in prihrankov stroškov za potrošnike.

Kot je dejal generalni sekretar združenja Eurelectric Kristian Ruby, hitra elektrifikacija družbe zahteva obsežne naložbe in vsesplošne ukrepe. Zato pozdravljajo naložbeno pobudo in pozivajo oblikovalce politik, naj v prvih stotih dneh novega mandata začnejo pripravo akcijskega načrt elektrifikacije.

VIR: Naš Stik