Drage bralke, dragi bralci,

november na Beletrinine knjižne police prinaša pester nabor novega branja za vse okuse.

III. letnik Klasične Beletrine
Leta bežijo, letniki pa tudi: nedavno je namreč izšel že III. letnik Klasične Beletrine, zbirke, ki jo je založba Beletrina oblikovala z namenom, da bi pred bralce privedla nov izbor vrhuncev svetovne književnosti v sodobnih, privlačnih izdajah. Pod sloganom »Knjige za vse čase« nadebudne bralce pričakuje peterica sveže prevedenih in s spremnimi besedami opremljenih klasikov, in sicer Stendhalove Italijanske kronike, Melvillov Moby Dick ali Kit, Hoffmanovi Hudičevi napoji, Življenje Lazarčka s Tormesa, ki ga je popisal anonimni avtor, in remek delo japonskega pisatelja Tanizakija z naslovom Kakor komu drago.

Katarina Marinčič: Ženska s srebrnim očesom
Večkrat nagrajena pisateljica, literarna zgodovinarka in prevajalka Katarina Marinčič, med drugim prejemnica nagrad kresnik, fabula in kritiško sito, se tokrat predstavlja z romanom Ženska s srebrnim očesom. Protagonist romana je pisatelj Emil, ki se z novim kolesom, ki ga je dobil od mame, žene in hčerke za petdeseti rojstni dan, odpravi na izlet. Ker neizmerno uživa v pokrajini, se ga odloči podaljšati in po prihodu na prelaz poišče prenočišče. Med samotnim sprehodom po čudovitem smrekovem gozdu sreča starko s polno košaro borovnic, a sredi okornega in rahlo nenavadnega pogovora ju zmoti uničujoča nevihta ... Še ena literarna mojstrovina!

Feliks Plohl: Grešnik na kvadrat
Ko je Feliks Plohl pred tremi leti objavil svojo prvo knjigo Vsi moji grehi, je z njo požel nemalo bralskega in kritiškega zanimanja ter odobravanja, bila je tudi nominirana za nagrado za najboljši literarni prvenec. Tokrat se vrača s prav tako duhovito in samoironično, žmohtno  knjigo Grešnik na kvadrat, v kateri njegove pripovedi segajo še globlje, tudi v njegova otroška leta, najbolj sveže pa v čas neposredno pred njegovim prestajanjem zaporne kazni na Dobu.

Eldar M. Gadžijev: Škarje, prosim
Škarje, prosim je poklicna avtobiografija kirurga Eldarja M. Gadžijeva (1945), svetovno uveljavljenega specialista za kirurgijo jeter, žolčnega sistema in trebušne slinavke. V knjigi nas vabi, da postanemo njegovi asistenti pri kirurških posegih, odstira ključne točke razvoja slovenske jetrne kirurgije in pokaže, kako zahteven in odgovoren poklic je poklic zdravnika, ki mora posedovati številne strokovne in karakterne kvalitete.

Georgi Gospodinov: Časovno zaklonišče
Za roman Časovno zaklonišče, ki je v originalu izšel leta 2020 in je do danes preveden že v 16 jezikov, je Georgi Gospodinov prejel nagrado za bolgarsko knjigo leta 2021 in bil pravkar uvrščen na New Yorkerjev seznam najboljših knjig v letu 2022. Beremo ga v prevodu Boruta Omerzela.
Gre za satiričen roman, ki zastavlja vprašanje, kako živeti s kritičnim pomanjkanjem prihodnosti, pri tem pa preklaplja med različnimi pripovednimi ravnmi. Ekstravaganten in mojstrsko napisana knjiga, ki znova dokazuje Gospodinovo pisateljsko veščino.

Stephen King: 22. 11. 1963
Naslov romana, 22. 11. 1963, se nanaša na umor ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki se je zgodil 22. novembra 1963 in do temeljev pretresel ne samo ZDA, temveč ves svet. Protagonist romana, učitelj angleščine Jake Epping najde prehod v točno določen trenutek v času, ki mu daje možnost, da slavni atentat prepreči. Slediti začne atentatorju Leeju Harveyju Oswaldu, obenem pa se zaljubi v knjižničarko Sadie, tu pa se zgodba šele dobro začne … Knjigo je izvrstno prevedel Marko Košan.

Alan Mikhail: Božja senca
Humanistično delo Božja senca ameriškega zgodovinarja Alana Mikhaila nosi podnaslov Sultan Selim, njegov Osmanski imperij in nastanek novoveškega sveta, prevedel pa ga je Matej Venier. V osnovi gre življenjepis sultana Selima I. (1470–1520; vladal od 1512 do 1520), ki je z osvojitvijo mameluškega Egipta, Sirije in arabskih dežel ter zmago nad Safavidsko državo močno razširil osmanski imperij in ga spremenil v svetovno velesilo. Kot dodaja prevajalec Matej Venier, pa je delo »več kot življenjepis nekega osvajalca. Je geopolitični pregled sveta v prelomnem obdobju na prehodu iz 15. v 16. stoletje, ko se je razdrobljena Evropa zaradi pretrganih trgovskih poti na Vzhod in nemoči pred vojaško superiornim Osmanskim imperijem obrnila na Zahod in začela čezmorska osvajanja.Nove knjige so vam že na voljo na policah naše spletne knjigarne in knjigarne Beletrina na Starem trgu 3 v Ljubljani. 
Vabljeni po svoje izvode!

VIR: Beletrina