Beletrinina jesen z domačimi avtoricami in avtorjiIz Beletrinine mojstrske delavnice besed je konec prejšnjega meseca prispelo kar pet novih naslovov, ki vodijo bralce v povsem različne, razburkane in presenetljive literarne pokrajine. Eva Mahkovic je kratkoprozno knjigo Toxic začela pisati z mislijo na roman, rodila pa se je žanrsko hibridna, sodobna in izjemno sveža pripoved, ki osvetljuje svet skozi izkušnjo mlajše urbane ženske, Ana Marwan je glavno vlogo v romanu  Lipitsch, napisanem v nemškem jeziku, namenila samotarskemu gospodu Lipitschu,

Zadnja vijoličasta bledivka pa je navdušujoč preplet priročniškega vodnika po svetu gob in osebne zgodbe dekleta, ki se je svoje odvisnost rešilo s pomočjo ljubezni do narave. Knjigo podpisujeta amaterska mikologinja in determinatorka gliv Katarina Grabnar Apostolides in pisateljica Ana Schnabl.Bližajoče se jesenske dni bo mehčala tudi poezija pesnika mlajše generacije Jana Krmelja, zbrana v konceptualno zastavljeni zbirki Uho. Ta v prologu bralca popelje skozi dolgo časovno obdobje v istem prostoru in napove namero, da bo prisluškovala med zarezami časa, naslov pa po avtorjevih besedah predstavlja poziv k poslušanju vsega, kar se ušesu izmika.

Tokratne Beletrinine novosti pa je zaokrožil še ponatis sijajnega romana Menuet za kitaro pisatelja Vitomila Zupana, ki je še danes, več kot trideset let po avtorjevi smrti, izjemno aktualen. Kultni roman, ki je prvič izšel leta 1975 in je bil doslej preveden v nemščino, italijanščino, španščino, angleščino, albanščino, madžarščino in srbohrvaščino, s svojo razdrobljenostjo in slika človeka v času vojne – in postane labodji spev lažnemu blišču boja in junaštva.Eva Mahkovic in Ana Marwan se predstavita v Ljubljani

V atriju Mestnega muzeja Ljubljana bo v petek, 22. septembra, ob 20. uri nastopila pisateljica Eva Mahkovic, ki bo predstavila knjigo kratkoproznih pripovedi, zbranih pod naslovom Toxic. O knjigi, v kateri obravnava osebno zgodovino, pomešano z mitologijo, popkulturo, časom, travmami in odnosi, ki so jo naredili takšno, kot je, se bo z avtorico pogovarjala zgodovinarka in publicistka Manca G. Renko, ki je h knjigi prispevala tudi spremno besedo. V njej je med drugim poudarila, da je Eva Mahkovic, ki ne pozna leporečenja in tabujev, v knjigi Toxic izmojstrila umetnost trpljenja kot svojo najbolj lastno umetniško formo.

Slab teden za tem, v četrtek, 28. septembra, ob 20. uri, pa bo v Ljubljani gostovala na Dunaju živeča pisateljica Ana Marwan, ki ustvarja v slovenskem in nemškem jeziku. Nastopila bo v Drama Kavarni, kjer bo predstavila prevod romana Lipitsch, ki je njen literarni prvenec v nemščini in obiskovalcem kratek odlomek iz knjige tudi prebrala. Fascinantno študijo človeških značajev in zbližanj avtorica zgradi skozi zgodbo samotarskega gospoda Lipitscha, ki nekega dne spozna sosedo Mathilde. Roman z izvirnim naslovom Der Kreis des Weberknechts je v slovenščino prevedla Mojca Kranjc. Beletrinini avtorji na tujih literarnih festivalih in dogodkihGoran Vojnovič bo v tujino potoval dvakratPriznani pisatelj Goran Vojnović bo septembra kar dvakrat gostoval v tujini. V sredo, 13. septembra, bo nastopil v knjigarni Rebecca Libri Cinema Musica v Sieni v Italiji, kjer bo predstavil svoj roman Figa, ki je letos v italijanskem prevodu All’ombra del fico izšel pri založbi Keller editore. Avtorju se bo pridružila tudi prevajalka Patrizia Raveggi, ki je prejela Lavrinovo diplomo 2023.

V ponedeljek, 25. septembra, ob 19. uri pa se bo avtor odpravil v knjigarno Alte Schmiede na Dunaju, kjer bosta s pisateljem Andrejem Blatnikom gosta dvojezičnega slovensko-nemškega literarnega dogodka. Dunajskim ljubiteljem literature bosta predstavila svoja romana, katerih stične točke so Ljubljana in burne družbene spremembe, ki so zaznamovale zadnja desetletja v Sloveniji. Vojnovićev 18 kilometer bis Ljubljana (v izvirniku Đorđić se vrača) je v nemškem prevodu, ki je delo Klausa Detlefa Olofa, izšel avgusta pri založbi Folio Verlag. Drago Jančar prvi slovenski prejemnik literarne nagrade Prozart

Med 17. in 19. septembrom bo v Skopju v Severni Makedoniji potekal 11. mednarodni festival literature PRO - ZA Balkan, na katerem bo kot osrednji gost nastopil Drago Jančar, eden najbolj prodornih slovenskih avtorjev v tujini. Cenjeni literat bo v torek, 19. septembra, iz rok umetniškega vodje festivala dr. Aleksandra Prokopjeva prejel festivalsko nagrado Prozart, ki jo vsako leto podelijo uglednemu avtorju z Balkana za izjemen prispevek k razvoju balkanske književnosti. Drago Jančar je prvi avtor iz Slovenije, ki bo prejel to nagrado.Beletrina v živo prinaša nove ponedeljkove pogovore o knjigahSerija spletnih oddaj, ki so v obliki videoposnetka in podkasta na sporedu vsak ponedeljek ob 20. uri in prinašajo pogovore o branju in novih knjigah, bo septembra postregla z novimi literarnimi poslasticami.

Gost prve oddaje, ki je že na ogled, je gledališki režiser in pesnik mlajše generacije Jan Krmelj. V pogovoru z novinarko Nino Cijan je predstavil svojo pesniško zbirko Uho, v kateri bralcu ponuja metaforično, filozofsko in eksistencialno poezijo, ki se ne boji neznanega: »vsaka tema začne / žareti z notranjo / svetlobo, ki šele / napaja / svet«.

Naslednji teden bosta gostji oddaje avtorici Zadnje vijoličasta bledivka Ana Schnabl in Katarina Grabnar Apostolides, ki bosta v pogovoru z novinarjem in literarnim kritikom Sašo Puljarevićem gledalcem razkrili, kako je nastajala nenavadna in edinstvena knjiga, mešanica med gobarskim vodnikom in biografsko pripovedjo strastne gobarke, ljubiteljske mikologinje in determinatorke Katarine. (Foto: Mankica Kranjec)V ponedeljek, 18. septembra, bo čas za počastitev spomina na priznanega in kontroverznega pisatelja Vitomila Zupana, ki še danes, več kot tri desetletja po smrti, buri domišljijo ter navdušuje s pretanjenim občutkom za podajanje temačnih zgodb s tekočim in pronicljivim jezikom. V zgodovino slovenske literature se je zapisal s kultnimi deli, ki nosijo močno avtobiografsko noto, kot so romani Komedija človeškega tkiva, Levitan in  Menuet za kitaro, ki je pravkar izšel v ponatisu in bo tema tokratnega pogovora. Gost oddaje bo Metod Pevec, ki je upodobil mladi lik glavnega junaka v filmu z naslovom Na svidenje v naslednji vojni, posnetem po omenjenem romanu. Pogovor bo vodila novinarka Nina Jerman.

Zadnji septembrski ponedeljek v goste prihaja Ana Marwan, ki že več kot dvajset let živi na Dunaju, za svoja literarna dela pa je bila večkrat nagrajena na obeh straneh meje. O romanu Lipitsch se bo z avtorico pogovarjala pesnica in prevajalka Liu Zakrajšek. (Foto: Franco Volpi)Beletrinini trubadurji v številnih krajih tudi septembra

Kar šest Beletrininih trubadurjev in trubadurk je pripravljenih na prvo jesensko pot med zveste bralce po vsej Sloveniji.

Že nocoj, v petek, 8. septembra, ob 19. uri bodo kriminalne zgodbe napolnile Knjižnico Velenje, kjer bo kraljica slovenske kriminalke Irena Svetek predstavila zadnji roman iz trilogije o tožilcu Miu Aureliju, ki ga je naslovila Črni princ. Konec meseca, v četrtek, 28. septembra, ob 19. uri pa bo avtorica  gostovala v Knjižnici Domžale. (Foto: Mankica Kranjec)Pravo nasprotje bosta literarna večera v sredo, 13. septembra, ob 19. uri v Knjižnici Žalec ter v sredo, 27. septembra, ob 18. uri v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, na katerih bo s svojim pesniškim prvencem Stena srca nastopila Valentina Plaskan.

Po primorskem koncu se še vedno potepata dva trubadurja, igralec, režiser in komik Boris Kobal ter pisatelj Davorin Lenko, ki bosta v sredo, 13. septembra, ob 19. uri v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper in Knjigarni Libris ter v četrtek, 28. septembra, ob 19. uri v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija predstavila Kobalovo biografijo 100 km. (Foto: Mankica Kranjec)Na dva konca Slovenije se odpravlja tudi Tone Partljič, ki bo v torek, 26. septembra, ob 18. uri nastopil v sejni sobi Občine v Križevcih pri Ljutomeru, kamor bo prinesel Veter z vzhoda, taisti roman pa bo predstavil tudi v petek, 27. septembra, ob 15. uri na festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Vlasta Nussdorfer se bo v ponedeljek, 25. septembra, ob 19. uri z bralkami in bralci družila  v Občinski knjižnici Žalec, kjer bo predstavila svoje bogate in pretresljive izkušnje državne tožilke, kakor jih je popisala v knjigi Tanka črta.  (Foto: Mankica Kranjec)V torek, 26. septembra, ob 18. uri pa bo prekaljeni trubadur in pripovedovalec Feri Lainšček obiskal Knjižnico Ksaverja Meška Slovenj Gradec, kjer bo z bralci delil tenkočutne spomine, razgrnjene v romanu Petelinje jajce, drugem iz trilogije o svojem otroštvu.Aleš Šteger in Sami Al-Daghistani nominirana za Rožančevo nagrado

Med petimi letošnjimi nominiranci za Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično knjigo zadnjega leta sta kar dva Beletrinina avtorja, Aleš Šteger in Sami Al-Daghistani. Prvi si je nominacijo prislužil z zbirko Na kraju zapisano, s katero zaključuje svoj dvanajstletni projekt, v okviru katerega je vsako leto odpotoval v drugi kraj ter v dvanajstih urah, brez priprav ali kasnejših popravkov, zabeležil svoje intimno doživljanje. Sami Al-Daghistani pa je žirijo prepričal z zbirko osmih esejev Islam in ljubezen, v katerih preko zgodovinskih, filozofskih, literarnih in ekonomsko-pravnih vprašanj razglablja o islamu in arabsko-muslimanskem svetu, pojem ljubezni pa naslavlja kot občečloveški koncept in svetovni nazor, povezan s Koranom, književnostjo, filozofijo, revolucijo, arabskim jezikom, islamskim pravom, ekonomijo in intimnostjo.

Društvo Marjan Rožanc bo letos nagrado za najboljšo knjigo esejev podelilo enaintridesetič. Žirija, ki jo sestavljajo Manca Košir, Vlado Motnikar, Nada Šumi, Žiga Valetič in Ifigenija Simonović kot predsednica, je pod drobnogled vzela 22 knjig esejev, ki so izšle med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2023, in med njimi izbrala nominirance: poleg že omenjenih avtorjev so to še Ivana Djilas (A si lahko vsaj enkrat tiho, Goga), Miklavž Komelj (Hierarhija in drugi eseji, KUD AAC Zrakogled, Hyperion) in Lucijan Zalokar (Dirka od bloka do drevesa, UMco).Nagrajenca ali nagrajenko bodo slavnostno razglasili v petek, 22. septembra, ob 18. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Festival Literature sveta - Fabula v prvem mednarodnem projektu Balkanska literarna odiseja

Beletrina je na mednarodnem razpisu Evropskega festivalskega sklada za uveljavljajoče se umetnike EFFEA pridobila sredstva za svoj rezidenčni program Fabula Hub – Balkanska literarna odiseja, ki ga je razvila v okviru festivala Literature sveta – Fabula.Program, namenjen podpori uveljavljajočim se avtorjem, ki so v svojih državah že pridobili ugled, v mednarodnem prostoru pa so še neznani, bo pripravila v sodelovanju s tremi partnerskimi festivali s Hrvaške (Festival evropske kratke zgodbe in Festival Footnote) in iz Srbije (KROKODIL).

VIR: Beletrina