Beletrinin februarski novičnik
Kurji pastir je najbolje prodajana Beletrinina knjiga preteklega leta
Največja Beletrinina prodajna uspešnica lanskega leta je s 3.427 prodanimi izvodi osupljivi avtobiografski roman lanskega Prešernovega nagrajenca Ferija Lainščka Kurji pastir, ki je izšel leta 2020, lani pa je doživel že tretji ponatis. Sledi mu roman Đorđić se vrača Gorana Vojnovića, nadaljevanje uspešnice Čefurji raus, ki nosi letnico izdaje 2021 in je bil že v prvem letu prodan v več kot 3.000 izvodih. Na tretjem mestu je literarni prvenec Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset, pretresljiva avtobiografska zgodba, ki je tako pritegnila slovenske bralke in bralce, da je v štirih letih od izida z več kot 18.500 prodanimi izvodi postala najbolj prodajana Beletrinina knjiga vseh časov, med drugim pa je prejela tudi nagrado kresnik 2018.
Posebno mesto med avtorji na lestvici najbolje prodajanih knjig lanskega leta je zasedel Drago Jančar, ki se je na seznam vpisal s kar dvema romanoma, To noč sem jo videl ter In ljubezen tudi, oba romana sta izšla v ponatisu. Na seznamu sta še dve slovenski avtorici, in sicer Petra Pogorevc z biografskim romanom RAC, v katerem odstira življenjsko zgodbo vrhunskega gledališkega igralca Radka Poliča Raca, ter Irena Svetek z izvrstno in svežo psihološko kriminalko Rdeča kapica, ki nezadržno osvaja ljubitelje žanra, pa tudi bralce drugih literarnih zvrsti.
Ena najbolj pričakovanih knjig tega meseca je zagotovo Vsi me kličejo Tona, (avto)biografska pripoved Toneta Vogrinca, ki ga lahko brez zadržkov imenujemo najbolj vplivna osebnost v zgodovini slovenskega alpskega smučanja. Tone Vogrinec je knjigo napisal skupaj s pisateljem Markom Radmilovičem, izšla pa bo ravno v času praznovanja njegovega 80. rojstnega dne. Seveda pa Tona ni bil le legenda slovenskega smučanja, temveč je bil tudi vseživljenjski športni delavec, zanesenjak, rokometaš, smučarski tekmovalec, trener, menedžer, svetovljan, nekoliko pa tudi tragični junak, ki ga nekateri še danes povezujejo s prezgodnjim slovesom nekaterih največjih asov slovenskega nacionalnega športa.
Ljubitelji sijajnega sloga in lucidnih literarnih prizorov nagrajene pisateljice Ane Schnabl se bodo te dni razveselili njene tretje knjige in drugega romana, ki nosi naslov Plima. Gre za psihološko-kriminalni roman ali raje kar koncert s polomljenimi inštrumenti – ljudmi, odigran na odru slovenske literature. Na njem kot glavne zvezde nastopajo protagonistka Dunja – v oblak marihuane zavita pisateljica, ki jo preganjata bratova in očetova smrt, njena otroška prijateljica Katarina, pa Kristijan, Mirela, Duška in Dražen. V romanu spremljamo množico usod, ki jih tako ali drugače zaznamujejo številne omejitve in nezmožnosti – tudi tega, da bi sprejeli kakršnokoli odločitev.
Še ena domača februarska poslastica je pesniška zbirka Marmor etnologinje in kulturne antropologinje Ane Svetel, ki nadaljuje poslanstvo njene prejšnje zbirke Lepo in prav; med cinično samozadostnostjo ednine in ohlapno nedorečenostjo množine zarisuje svet odkrite bližine, občutljive za tančine razmerij. Izčiščena, ranljiva, a hkrati tudi igriva poezija, ki jo odlikuje pesničin mili ton, raste iz spoznanja, da je zrcalni svet preveč predvidljiv, kalni svet prilagajanja pa nič kaj občutljiv in zato nič kaj zanimiv.
Knjižne police bo te dni obogatil tudi ponovni izid prevoda enega osrednjih romanov najslavnejšega mojstra magičnega realizma ter največjega pričevalca Latinske Amerike Gabriela Garcie Márqueza Patriarhova jesen. Roman, ki ga je prevedla Alenka Bole Vrabec, je Márquez označil za »pesem o samoti moči« ter za svoje najboljše delo. Od usmiljenja do prevar, od dobrohotnosti do zlobe, od strahu pred Bogom do skrajnega nasilja – diktator Patriarhove jeseni uteleša najboljše in najslabše plati človekove narave. Umirajoči tiran, ujet v zaporu lastnega diktatorstva, je nazorno upodobljen z inovativno, sanjsko pisavo, polno simbolnih opisov, s čimer bralec stopa v svet, ki je hkrati domišljijski in resničen.
Festival bo v Cankarjevem domu slovesno odprl ruski avtor Sergej Lebedjev, ki nas bo v svojem romanu Dežela pozabe popeljal v zamolčano preteklost sovjetske zgodovine ter skozi prepričljivo literarno pisavo nakazal, da se teme, ki so zaradi ranljivosti pogosto zapisane pozabi, najlažje obnavljajo prav preko umetnosti. Švicarska pisateljica Zora del Buono bo v Ljubljani predstavila nepozaben literarni spomenik, ki ga je posvetila svoji babici in ki naplavlja dolgo varovane in občutljive družinske skrivnosti. Družinska saga Maršalinja, ki jo odlikuje kompleksen in duhovit slog, se odvija v najbolj dramatičnih časih prejšnjega stoletja. Tudi roman nove zvezde evropske literature, lanske prejemnice prestižne nagrade man booker Nizozemke Marieke Lucas Rijneveld Nelagodje večera, se naslanja na družinsko zgodbo in resnično izkušnjo ob izgubi brata. Gre za pretanjeno študijo žalovanja in travm ob soočenju s smrtjo ter napeto zgodbo desetletne deklice Jas, odraščajoče v globoko verni družini na duhamornem podeželju, kjer sta zapravljanje in lahkomiselnost enakovredna grehu.
Japonska zvezdniška pisateljica Mieko Kawakami bo v Cankarjevem domu predstavila roman Vsa moja poletja, ki ga odlikujeta čustvena neizprosnost in duhovna globina. Pisateljica se skozi svoje like poda na pot soočenja s frustrirajočim okoljem in lastnimi negotovostmi, ob tem pa izrisuje slike materinstva, rojstva, integritete ženskega telesa, svobode in težkih odločitev, s katerimi se sooča marsikatera sodobna ženska. V programu Fabula Hub bo tokrat nastopil eden najperspektivnejših mladih hrvaških pisateljev Dino Pešut, ki se bo predstavil z romanom Očetov sinko, na eni strani humornim, na drugi strain pa brezkompromisnim delom s kratkimi in močnimi poglavji, polnimi globokih čustev, ob katerih pronicljivo spregovori o mladi, izjemno občutljivi in izobraženi generaciji, ki ji družba vztrajno odreka možnosti.
Osrednje dogodke festivala bo spremljal tudi zanimiv humanistični program Fabula v teoriji, ki bo prinesel dve okrogli mizi, na katerih bodo nastopili številni domači in tuji strokovnjaki s področja teorije in humanistike. Posebej naj izpostavimo gostovanje ene osrednjih avtoric današnjega časa, nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie. Ob tej priložnosti bo v sozaložništvu z založbo UMco v slovenščini izšlo tudi njeno delo Zapiski o žalovanju, v katerem opisuje intimno izkušnjo smrti, ki v poetičnih izbruhih izrisuje zlom po smrti avtoričinega ljubljenega očeta.
Festival, ki ga je mogoče spremljati prek platforme Versopolis, bo trajal do konca februarja, v njegovem žarišču pa so naslednje teme: Literarna dejavnost jutrišnjega dne, Imaginarij umetne inteligence, Založništvo prihodnosti, Okolje, Krasni novi digitalni svetovi in Povezovanja ne delitve. Znotraj teh tematskih sklopov bodo na festivalu sodelovale organizacije, festivali in posamezniki z vsega sveta, med drugim tudi tako ugledne institucije, kot so Brown University (ZDA), POETAS (Španija) in BeeBooks (Indija). Posebna pozornost festivala bo namenjena tudi okroglim mizam, na katerih bodo umetniki in strokovnjaki z različnih področij dejavno razmišljali o prihodnjih zmožnostih literature in umetnosti, hkrati pa tudi o ustvarjanju boljšega sveta v danih razmerah.
S pesnico Nino Dragičević, pesnikom Milanom Deklevo in pesnico Ano Svetel se bo pogovarjal pesnik in novinar Gregor Podlogar. Sogovorniki bodo med drugim razmišljali tudi o tem, ali lahko govorimo o krizi poezije, ali drži, da ta res ne more (u)streči zahtevam svobodnega trga, ali je tudi zgodovinsko gledano vselej uspevala le v manj tekmovalnih okoljih in ob podpori vladajoče elite ter ali ni spraševanje o njenem smislu zapisano že v njene temelje. Vabljeni, da prisluhnete odgovorom ustvarjalcev in premišljevalcev poezije.
V ponedeljek, 21. februarja, ob 20. uri bo na vrsti še eden od pogovorov, ki ga ne smete zamuditi – s slovensko smučarsko legendo Tonetom Vogrincem se bo ob izidu njegove (avto)biografije pogovarjal soavtor, pisatelj in priznani radijec Marko Radmilovič. Zadnji v seriji februarskih spletnih knjižnih dogodkov pa bo potekal v ponedeljek, 28. februarja, ob 20. uri, ko bo radijska novinarka Tina Kozin s pesnico Ano Svetel govorila o njeni najnovejši pesniški zbirki Marmor.
Vabljeni k ogledu.
V torek, 15. februarja, bosta ob 19. uri v Galeriji Jakopič potekala pesniško branje in pogovor z nemškim avtorjem Janom Wagnerjem, ki je letošnji prejemnik mednarodne nagrade PONT, namenjene uveljavljenim ustvarjalcem iz Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Njegova pesniška zbirka bo izšla v sozaložništvu Beletrine in zbirke Annales, ki jo izdaja ZRS Koper. Jan Wagner verjame v transformativno in vključujočo moč poezije, zato ne ostaja omejen na svet svojega jezika in kulture, prav tako pa tudi ne na meje ene same umetnosti. Z letošnjim nagrajencem, čigar poezija je prevedena v več kot 30 jezikov, njegova dela pa so ovenčana med drugim tudi z nemško literarno nagrado Georga Büchnerja in nagrado leipziškega knjižnega sejma, se bo pogovarjal Aleš Šteger.
PR: Beletrina
