V kakšni kondiciji je po koronakrizi sejemska industrija v slovenski prestolnici? Kateri so glavni trendi in kako se bo ljubljanska sejemska industrija razvijala v prihodnosti?

Ali manj sejmov pomeni višjo kakovost in kaj o trenutnem stanju menijo ključni igralci? Vse to razkrivamo v članku, ki smo ga pripravili na osnovi intervjujev in pogovorov s ključnimi deležniki ter podrobne analize sejemskih dogodkov v letu 2022.

Ljubljana ima dolgo in bogato sejemsko tradicijo. Po podatkih Zgodovinskega arhiva Ljubljana je imela vse do leta 1858 dva štirinajstdnevna in tri tridnevne sejme. Cesar Franc prvi je Ljubljani leta 1827 potrdil privilegij do petih letnih sejmov. Že takrat so imeli sejmi za mesto in trgovce, obrtnike ter kramarje izjemen gospodarski pomen. Valvasor v znameniti Slavi Vojvodine Kranjske piše, da so na velike sejme v Ljubljano prihajali trgovci s Kranjske, Koroške, Štajerske, Hrvaške, Italije, Tirolske, Bavarske, s Saškega, Švabske, Šlezije, Moravske, Češke in celo Danske, Pomorjanskega, Holandije in Francije. Že takrat je veljalo, da je bil čas sejmov za gostilničarje najbolj donosen. Sredi 19. stoletja se je sejemska dejavnost v Ljubljani soočila s krizo, ki so jo povzročile nove oblike trgovanja. Sejmi so svoj novi razcvet doživeli med obema vojnama.


Ljubljanski velesejem, ki je začel delovati 1921, je bil med ustanovitelji UFI – Zveze mednarodnih sejmov (1924). Seznam sejmov, ki so bili organizirani v Ljubljani, je bogat. Mnogi sejmi so močno zaznamovali zgodovino našega mesta. Sejem Infos leta 1997 je npr. potekal pod geslom »Digitalizirajmo Slovenijo«. Ta tema je po petindvajsetih letih več kot aktualna in kaže na idejno prebojnost sejemske industrije.

V uredništvu revije Kongres smo vodilne organizatorje sejmov pozvali, da podajo mnenje in pridobili tudi nekaj dodatnih informacij o stanju sejemske inudstrije v regiji in širše. Analizirali smo aktualne  podatke o stanju mednarodne industrije, ki jih zbira združenje UFI in druge študije s tega področja. Opravili smo tudi veliko neformalnih pogovorov s pomembnimi deležniki s tega področja.

Še na prelomu tisočletja je bilo v Ljubljani organiziranih kar nekaj sejmov, ki jih danes ni več. Med drugimi Infos, Sodobna elektronika, Bits&Fun, Vino Ljubljana, Kapital, Avtomobilski salon, Medilab in drugi. V letu 2022 je bilo v Ljubljani izvedenih 25 sejmov, med katerimi je bilo le pet sejmov mednarodnih, velika večina pa je bila lokalnih s pretežno slovenskimi obiskovalci. Zato smo naše sogovornike povprašali, ali je po njihovem mnenju Ljubljana še sejemsko mesto in zakaj.

Po mnenju Iztoka Bricla, direktorja Gospodarskega razstavišča, je Ljubljana nedvomno sejemsko mesto. Posebej je izpostavil: »Imamo sejemsko tradicijo, imamo sejemsko-kongresno prizorišče, imamo sejemske organizatorje in imamo sejme. Je pa res,  da so  sejmi danes drugačni, kot so bili pred leti, in da se Gospodarsko razstavišče ne more primerjati npr. z Messe Frankfurt. Razlogov je več: od najbolj banalnega, da je pri nas vse manjše (manjše mesto, manjša ekonomija, manjši objekti in, da ne pozabimo, manjše letališče z manj povezavami) do tega, da sta globalizacija in hiter pretok informacij naredila svoje in da so za organizacijo poslovnih sejmov (B2B) poklicani večji igralci, saj se na takšnih sejmih predstavljajo novosti v svetovnem merilu.«

Kot primer dobre prakse je izpostavil sejem Dom, ki je pred koronakrizo na 20.000 kvadratnih metrih površin gostil 526 podjetij iz 26-ih držav. Povsem nasprotnega mnenja pa je Andrej Prpič, direktor podjetja Svet sejmov, ki zastopa vodilna nemška sejmišča v Frankfurtu, Düsseldorfu in Nürnbergu. Na naše vprašanje je odgovoril jasno: »Ljubljana je zagotovo bila sejemsko mesto, menim pa, da si ta naziv danes komajda še zasluži. Če si ga sploh.«

Andrej Prpič dodaja, da so sejmi ključni za katero koli destinacijo, saj je njihov multiplikator med največjimi v industriji srečanj. Po večkrat citirani raziskavi UFI se vsak evro, investiran v sejemsko dejavnost, oplemeniti za 7- do 10-kratnik različnih multiplikativnih učinkov. Je pa po njegovem mnenju napovedovanje trendov in prihodnosti povsem negotovo. Razmere so po njegovem mnenju kar precej shizofrene v smislu rekordnega obiska na določenih sejmih, pa vse do takšnih, ki beležijo rekorden upad zanimanja med obiskovalci. Ob tem se sprašuje, ali so se podjetja zaradi epidemije znašla v finančnih težavah in so prvi med stroški, ki jih je treba črtati, prav sejemski nastopi. Ali pa so v času epidemije našla druge načine, recimo pospešeno uvajanje digitalnih orodij (virtualna srečanja in predstavitve), hišni sejmi in podobno. Na sejemsko dejavnost nedvomno vplivajo tudi vojna v Ukrajini in otežene dobavne poti. Andrej Prpič situacijo ponazori še z naslednjim opisom: »Ali je smiselno iti na sejem, če podjetje zaradi oteženih dobav ne more zagotoviti dobav svojim kupcem?

Ali je smiselno iti na sejem, če nanj pride zaradi kakršnih koli razlogov občutno manj obiskovalcev iz Azije in Amerike?«

Negotovost se bo po njegovem mnenju nadaljevala in stanje se bo normaliziralo, ko bodo podjetja lahko računala z vsaj 80- ali večodstotnim deležem obiskovalcev z drugih celin v primerjavi z obdobjem pred covidom-19.

O tem bolj natančno govori zadnji barometer združenja UFI, objavljen pred nekaj dnevi. Z vidika prihodkov vse države razen Kitajske napovedujejo, da bodo ustvarile 94 % prihodkov iz leta 2019. Bolj zanimivi pa so odgovori glede ključnih izzivov sejemske industrije. Posebej so izpostavili kadrovske izzive (67 %), prilagoditev poslovnih modelov (44 %) in financiranje (31 %).

Po mnenju Gospodarskega razstavišča se bodo sejmi razvijali naprej in na GR-ju jim bodo dodajali tudi novosti, tako za splošno kot tudi poslovno javnost. Izpostavljajo pa trend t. i. hibridnih sejmov, ki povezujejo klasične sejme in konference.

Sogovorniki iz industrije so opozorili tudi na problem merjenja učinkov sejemske industrije. V Sloveniji in Ljubljani relevantna statistika ne obstaja, niti v kontekstu merjenja števila nočitev v mestu. V tem trenutku ne vemo, koliko nočitev ustvarijo obiskovalci sejmov. Od tu do merjenja regenerativnih učinkov sejemske industrije je torej še zelo dolga in trnova pot. Regenerativni učinki pa so bistvo sodobnega pristopa k razumevanju sejemske industrije in industrije srečanj nasploh. Ta pogled se je naprej razvil v Skandinaviji in Nemčiji in sejme vidi kot pospeševalce in gonilnike razvoja na različnih področjih znanosti in gospodarstva. Zato so sejmi pogosto tudi laboratoriji za testiranje inovacij. Kako daleč smo od tega, si lahko odgovorite sami ob vprašanju, kateri sejmi v Ljubljani so zares »game changerji«.

Andrej Prpič meni, da se glede tega ne sprašujemo samo v Ljubljani, temveč tudi v Nemčiji. »Vodilni nemški sejemski organizatorji so bili tako rekoč do včeraj navajeni dolgih čakalnih seznamov in to pogosto kljub zelo visokim cenam, ki so jim zagotavljali več kot lagodno življenje in dobre poslovne rezultate. Denarja je bilo dovolj za nakupe sejmov po vsem svetu, na svoje glavne prireditve doma pa so pogosto pozabili. Ta industrija preprosto ni imela rezervnih scenarijev. To se zdaj vrača kot bumerang.«

Po njegovem mnenju smo bili na področju nekdanje Jugoslavije priča takšnim razmeram pred razpadom države. Plače v nekaterih sejemskih hišah so bile naravnost fantastične, desetkratnik in še več glede na povprečje. Ko je življenje tako udobno in lepo, se pač ne ukvarjaš z vprašanji prihodnosti in razvoja. »Karikirano bi rekel, da je po dolgih letih veselja zdaj nastopil precej hud maček; čim prej bo treba temeljito razmisliti o svojem ravnanju in marsikaj zastaviti na novo.«

Na Gospodarskem razstavišču v oživljanje sejmov po starem konceptu ne verjamejo. Poudarjajo pa, da npr. sejem Infos živi naprej v sejmih, kot so IFAM,  Intronika in Robotika. Iztok Bricl dodaja, da je največji potencial v panogah, kjer je naše gospodarstvo močno. Pri sejmih, namenjenih splošni javnosti, pa so zanimivi tisti, kjer so razstavljeni dražji proizvodi in hkrati proizvodi, za katere potrebuješ verodostojne informacije.


Nekateri sejmi, ki so bili v preteklosti pomembni pospeševalci razvoja Slovenije in Ljubljane:

VINO LJUBLJANA – pospeševalec razvoja slovenske vinske kulture

INFOS – osrednji dogodek digitalne preobrazbe Slovenije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja

SODOBNA ELEKTRONIKA – starosta sejemskih prireditev v Sloveniji in motor elektroindustrije*

KAPITAL – spodbujevalec finančne pismenosti Slovencev

AVTOMOBILSKI SALON – največja in najbolj obiskana sejemska prireditev v Sloveniji*
BITS&FUN – pionir igričarske industrije v regiji JV Evrope

MEDILAB – povezovalec slovenske farmacevtske in medicinske industrije*

LESMA – pospeševalec lesne in gozdarske industrije v Sloveniji

LOVE BEAUTY – pospeševalec na področju kozmetične industrije

* Sejmi, ki so bili po strogih kriterijih odobreni s strani združenja UFI (The Global Association of the Exhibition Industry).


UFI je v letu 2023 akreditiral 923 sejmov v 66-ih državah. Akreditacija je na mednarodni sejemski sceni certifikat kakovosti, ki razstavljavcem jamči, da gre za dogodek, ki ga je preverila neodvisna ocenjevalna komisija. Preverjeni so tudi podatki o obiskovalcih in doseženih rezultatih sejma. Po mnenju mnogih je to najvišji standard, ki ga lahko dosežeš v mednarodni sejemski industriji.

V tem trenutku ni v Sloveniji niti enega sejma, ki bi bil potrjen s strani združenja UFI. V državah nekdanje Jugoslavije je v Srbiji akreditiranih osem sejmov in na Hrvaškem sedem. (Več o tem si lahko preberete na https://www.ufi.org/membership/ufi-approved-events/) Stanje regijske sejemske industrije lahko interpretiramo tudi na ta način, kaže pa na ambicioznost posameznih sejemskih destinacij.

Po mnenju Gospodarskega razstavišča so za zagon potrebne osebe, ki poznajo področje in znajo k sodelovanju pritegniti strokovnjake, podjetnike in medije posameznega področja. Seveda pa so za zagon potrebna na začetku tudi sredstva, vložki v pripravo projekta.  

Bolj konkreten in kritičen je Andrej Prpič, ki je poudaril, da v Sloveniji niti zdaleč nismo več pomembni sejemski igralci v Evropi in da bo verjetno treba počakati, kaj se bo dogajalo na vodilnih evropskih in svetovnih sejmih v prihodnjih letih. Problem je namreč, da tudi razstavljavci čakajo na drugačne, pozitivne signale, pri čemer je za manjša in srednja podjetja zelo pomembno, kako se bodo odzvali najpomembnejši igralci na svetu. Če teh ne bo, tudi drugi večinoma ne bodo sledili. Posebej je poudaril: »Za vsa sejemska podjetja, vodilna na svetu in tista, ki delujejo v bolj lokalnem okolju, je zato odločilno, da najprej odkrito analizirajo svoje poslovanje v preteklih letih in se končno soočijo z resnico, torej z napakami, ki so jih delali. Sočasno se morajo povezati tako s svojimi največjimi razstavljavci kot tudi s pomembnimi strokovnimi združenji ter tako drugim poslati signal, da lahko skupaj vnovič zaženemo ne samo sejemsko dejavnost, temveč preko nje tudi gospodarstvo. Kajti ko se ljudje srečujejo, se rojevajo nove ideje. Tudi tiste, kako rešiti zagate zaradi prekinjenih dobavnih verig, grozečih napovedi o pomanjkanju energentov, inflaciji in drugih jezdecih apokalipse. Kot pravijo, vsaka kriza je priložnost. Je pa res, da je vsaj mene osebno tale že zelo utrudila.«

Po podatkih Gospodarskega razstavišča je leta 2007 na GR-ju potekalo osem sejmov v organizaciji GR in dvanajst sejmov drugih organizatorjev in hišnih sejmov. Po podatkih na spletni strani je leta 2023 v organizaciji Gospodarskega razstavišča ostalo le še pet sejmov. Glavna novost leta pa je sejem Baby Expo, ki ga bo organiziralo podjetje, ki nima predhodnih izkušenj z organizacijo sejemskih prireditev.

Sejmi po mnenju Andreja Prpiča lahko zaženejo gospodarstvo in spodbujajo družbene spremembe. Zato pa potrebujemo vrhunske strokovnjake in jasno vizijo razvoja.

Lastniki ključne ljubljanske sejemske infrastrukture bodo morali kmalu odgovoriti na dve ključni vprašanji:

1. Ali želijo, da so javne površine, ki jih upravljajo, pospeševalci razvoja mesta in države?

2. Ali želijo javne površine prodajati po čim višjih cenah na m2 po logiki nepremičninskega trga?

Oba modela sta povsem legitimna, dejstvo pa je, da upravljajo infrastrukturo, ki je javna mestna ali državna lastnina. Zelo pomembna je torej strategija upravljanja te infrastrukture, ki mora spodbujati regenerativne učinke. To zelo dobro razumejo v najbolj razvitih sejemskih mestih. Sejmov ne razumejo zgolj z vidika nenehne rasti in multiplikativnih finančnih učinkov, temveč krožno, z vidika širših učinkov ali skupne blaginje, ki jo ustvarjajo za skupnost.

Po mnenju sogovornikov morajo sejemske hiše za doseganje takšnih učinkov ustvariti vrhunske ekipe. Takšne s start-upovsko mentaliteto in vrhunskim znanjem s področja komuniciranja in uporabe digitalnih tehnologij. Na poti do tega cilja pa je potrebno z intenzivnim izobraževanjem premagati trenutno stanje, ki ga zaznamuje menjava generacij in kadrovski cunami. Če bi vsako leto uvedli dva nova projekta, bi eden od njiju zagotovo uspel. Po navdih ni treba daleč. Celjski sejem z bistveno slabšo javno infrastrukturo Ljubljani kaže pot. Ne mine leto, ko ne uvajajo novih sejemskih projektov. Vsi ne uspejo, mnogi pa so postali stalnica v njihovem sejemskem koledarju. Verjamemo, da je to boljša strategija kot osredotočenost na prevzeme sejmov, ki smo jim priča v Ljubljani. Potrebna pa sta še digitalizacija marketinga in aktivno delo na področju trajnostne preobrazbe sejemskih dogodkov.

Idej za nove sejemske projekte v Ljubljani ne manjka. Na osnovi pogovorov z različnimi deležniki navajamo nekaj najbolj vročih idej. Slovenija kot kolesarska velesila bi si zaslužila sejem kolesarske opreme. Slovenci smo bili pionirji na področju blokchain tehnologij, ki bi jih lahko povezal regijski ali celo evropski dogodek. Ljubljana je pionir na področju pametnih mest, v regiji ni dogodka na tem področju. Zaradi geostrateškega položaja bi v Ljubljani lahko nastal sejem transporta in logistike. Pa tudi bolj nenavadne ideje krožijo, kot je sejem CBD Expo, ali pa sejem s področja kreativnih industrij.

Odločitev glede razvoja ljubljanske sejemske industrije je v rokah lastnikov sejemske infrastrukture. V novi strategiji Kongresnega urada Ljubljana pri Turizmu Ljubljana pa so poslovni sejmi in poslovne borze eden od štirih stebrov prihodnjega razvoja.

Kakor koli gledamo na obdobje po krizi, je zdaj že jasno, da imajo dogodki, ki omogočajo neposreden stik ponudbe in povpraševanja, svetlo prihodnost. Večinoma bodo potekali v živo, pa tudi digitalno in v metavesolju. Kako bo ta trenutek znala izkoristiti Ljubljana, je vprašanje, na katerega sogovorniki niso jasno odgovorili. Zagotovo pa si hotelirji, gostinci, taksisti, ponudniki opreme in vsi drugi, povezani s sejemsko industrijo, želijo bistveno več mednarodnih sejmov v Ljubljani. Takšnih, ki bodo ustvarili veliko število nočitev in drugih merljivih multiplikativnih učinkov. 

Dan sejmov in razstav po svetu praznujemo vsako leto 8. junija.
Po zadnji raziskavi UFI in Oxford Economics so bili globalni učinki sejemske industrije v letu 2019 takšni:
- 353 milijonov obiskovalcev
- 5 milijonov razstavljavcev v več kot 180-ih državah
- 125,6 miljarde evrov neposredne potrošnje
- 1,4 milijona delovnih mest po svetu
- 26.400 evrov je povprečna poraba na razstavljavca
Skupaj z multiplikativnimi učinki je prihodek sejemske industrije leta 2019 znašal 298,7 miljarde evrov, kar je več, kot ustvarijo države, kot so Madžarska, Kuvajt ali Grčija.
Vir: https://www.ufi.org/archive-research/global-economic-impact-of-exhibiti…

VIR: MM Marketing Magazin