Leta 2023 bi se lahko povečalo zaupanje vlagateljev v energetske delnice, zlasti v Evropi, če se bo energetska kriza izkazala za manj resno, kot je bilo sprva pričakovano. Pomembno pa je vedeti, da je energetski trg dinamičen in podvržen različnim tveganjem in negotovostim. 

Vse večje evropske naftne družbe trgujejo z diskontom v primerjavi z največjimi ameriškimi energetskimi družbami. Razliko gre pripisati dejstvu, da so bili ameriški operaterji v preteklosti bolj usmerjeni k delničarjem in so dosegali boljše rezultate za delničarje, prizadevanje za ESG je bilo v Evropi veliko močnejše in vlagatelji niso vedno dajali prednosti dobičkom, velika ameriška naftna podjetja pa so osredotočena na odkrivanje in proizvodnjo nafte in plina in se ne širijo v druge posle zaradi energetskega prehoda. Vendar pa je energetski prehod neverjetno vznemirljiv fenomen, ki odpira nove priložnosti (obnovljive in fosilne), in energetske delnice bi lahko leta 2023 ponovno vodile, saj imajo najvišje napovedi prodaje in dobička. 

Cene zemeljskega plina so zdaj videti "blage" zaradi zelo tople zime v Evropi, vendar poudarjajo dejstvo, da ZDA ne podpirajo več cen surove nafte s prihodki iz strateških rezerv nafte. Zato je čas, da sezonsko povpraševanje začne dvigati cene surove nafte. Lanskoletni učinek energetika, ki so ga poganjale visoke cene nafte in zemeljskega plina ob motnjah v oskrbi in močnem okrevanju povpraševanja, bi se moral še naprej razvijati. 

Svet je ponovno odkril pomembnost fosilnih goriv, medtem ko se G7 še naprej skuša znebiti odvisnosti od ruske energije. Tako kot je dolar leta 2022 prevladoval na trgih surovin, pričakujemo, da ga bosta leta 2023 oblikovali premajhne naložbe in nadaljevanje supercikla iz oktobra 2020. Vendar so se spot cene vrnile skoraj na raven iz leta 2021, saj sta razdolževanje in zmanjševanje fizičnih zalog – obe obliki kratkoročnega premajhnega vlaganja – skupaj pritiskala na cene energije od oktobra. Na blagovnih trgih je hitra rast stroškov kapitala zmanjšala spodbude za zadrževanje fizičnih zalog ali delniška tveganja, kar izkrivlja cene, saj se finančni trgi odzivajo hitreje kot realno gospodarstvo. Vendar tudi po zadnji razprodaji cene ostajajo visoke.

Pred dvema letoma se je zdelo malo verjetno, da bi se cene nafte dvignile nad 80 dolarjev za sod, saj je največji potrošnik in uvoznik nafte nehal delati koronavirusa, Evropa je bila v recesiji, ZDA pa so zabeležile najhitrejšo rast tečajev v zgodovini. To kaže na resna neravnovesja na teh trgih, saj omejena ponudba ohranja visoke cene kljub pomislekom glede kratkoročne rasti.

Začenši z nafto, bo proizvodnja zunaj OPEC zunaj ZDA v drugem četrtletju 2023 predvidoma še naprej nestanovitna, saj bo ruska proizvodnja verjetno še dodatno upadla zaradi sporov glede preusmerjanja ter izgube tuje tehnologije in naložb, vendar se dolgoročno globokomorski cikel in konvencionalna proizvodnja se s strmim upadom zaradi močnega znižanja kapitalskih izdatkov za vzdrževanje. Zato le proizvodnja skrilavca v ZDA in GCC ostaja gonilo rasti ponudbe nafte v bližnji prihodnosti, pri čemer se proizvodnja skrilavca prav tako sooča z resnimi težavami zaradi dostopa do financ in starajoče se geologije. To nakazuje, da bo dobava nafte le s težavo dosegla 1,1 mb/d leta 2023 z rastjo povpraševanja za 2,0 mb/d, kar bo povzročilo nov primanjkljaj na naftnih trgih, kar bo poudarilo pomen razvoja novih polj ali povečanja proizvodnje.

VIR: Freedom Finance Europe