pogovarjala se je Lili Pušnik

Celje, 2. junija - Če bi se delničarji Cinkarne Celje na junijski skupščini odločili za izplačilo dividend in vrnitev denarne pomoči, bi se to odražalo na računu podjetja, ki je pred trajnostno prenovo. Petletna strategija bo namreč v proizvodnji titanovega dioksida predvidela celovito ravnanje z vodami, je v pogovoru za STA dejal predsednik uprave družbe Aleš Skok.

 

Uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje sta skupščini delničarjev, ki bo 14. junija, predlagala, da se dividende letos ne izplačajo, saj je podjetje lani prejelo državno pomoč za omilitev energetske krize. Kot je dejal Skok, so se za pomoč odločili, ker velikim podjetjem v Sloveniji ni bilo omogočeno kupovanje energije po zamejenih cenah, kot je to pri malih in srednje velikih podjetjih ter gospodinjstvih.

"Smo energetsko intenzivno podjetje in energija predstavlja znatni delež naših stroškov. V letu, ko je povpraševanje v naši panogi znatno slabše kot pretekla leta, in posledično cene izdelkov padajo, je konkurenčni položaj evropskih tovarn v primerjavi s tovarnami v ZDA in na Kitajskem, kjer je cena energije nižja, znatno poslabšan," je pojasnil. Po njegovih besedah bi bili brez pomoči v slabšem položaju tudi v primerjavi z evropskimi tekmeci.

Odločitev o morebitnem izplačilu dividend - to predlagajo tako v Vseslovenskem združenju malih delničarjev, pri čemer bi bile dividende izplačane prvi teden leta 2024, kot v društvu MDS, ki pa bi že letos izplačalo dividende in vrnilo državno pomoč - je v rokah delničarjev, pravi Skok. Če se letos odločijo za izplačilo dividend, bo moralo podjetje vrniti prejeto državno pomoč. Lahko pa se odločijo, da dividende izplačajo pozneje, npr. v začetku leta 2024. V tem primeru pomoči iz naslova izplačila dividend ne bo treba vračati.

Če bodo državno pomoč morali vrniti, pa se bo to odražalo na računu podjetja, ki je pred trajnostno prenovo in potrebuje sredstva, da postane med drugim tudi energetsko čim bolj samooskrbno, je opozoril Skok. Ob tem je navedel, da je bil skupni strošek energentov za prvo četrtletje višji za 36 odstotkov, proizvodnja pa v primerjavi z enakim obdobjem lani manjša.

Cinkarna naj bi sicer letos, skladno z letnim načrtom, ustvarila približno 200 milijonov evrov prihodkov in nekaj manj kot šest milijonov čistega dobička. Leto se je začelo slabše od načrtov. Po prvem četrtletju s prihodki zaostajajo za načrtom, s čistim dobičkom pa so nekoliko nad načrtom.

Na trgu s titanovim dioksidom se letos po Skokovih besedah soočajo s spremenjenimi razmerami. Pri tem je omenil nižje povprečne cene in nižje količine pigmenta titanovega dioksida, ki so vodile do padca prihodkov, dobiček pa je precej zmanjšal.

Kot je pojasnil, evropski trg pigmenta tako ostaja oslabljen vsaj do konca leta, deloma zaradi cenejšega kitajskega uvoza, deloma zaradi visokih ravni neporabljenih zalog. Panoga je ciklična in vrh cikla je za njimi, jim pa lanski dobiček omogoča, da razvijajo izdelke z višjo dodano vrednostjo, iščejo nove prodajne trge, predvsem pa optimizirajo proizvodnjo in vlagajo v trajnostno prenovo, ki bo v prihodnje ključna za obstoj in poslovanje, je dejal Skok. Svetovni trendi kažejo, da podjetja, ki ne bodo ustrezala tem merilom, preprosto ne bodo mogla več delati, je dodal.

Največji posamični lastnik Cinkarne je sicer Slovenski državni holding, ki ima v lasti 24,4-odstotni lastniški delež, sledi Modra zavarovalnica, ki ima v lasti 20,2 odstotka delnic. Skok je ocenil, da je država zelo velik in pomemben lastnik, ni pa večinski. "Cinkarna, tako kot vsako podjetje, potrebuje lastnike, ki jo podpirajo v izvajanju strategije. Strategije pa ni mogoče izvajati brez ustrezne podpore lokalne skupnosti in državnih organov," je poudaril.

V tem pogledu je dobro, meni Skok, da je država zainteresirana za razvoj podjetja tudi preko lastništva, verjetno pa bi lahko bil lastniški delež države nekoliko manjši. Razliko bi lahko ponudili zainteresiranemu strategu ali pa zainteresiranim finančnim vlagateljem in malim delničarjem preko sekundarne javne ponudbe delnic. Tak pristop bi lahko bil tudi zanimiv element v formiranju in izvajanju nove strategije razvoja kapitalskega trga v Sloveniji, je ocenil.

Vprašanje lastništva je sicer, tako Skok, v največji meri v rokah sedanjih lastnikov. "Uprava in nadzorni svet lahko delita poglede in predlagata smer, vendar nista odločevalca," je pristavil.

Cinkarna sicer letos praznuje 150-letnico delovanja, visok jubilej pa je po Skokovih besedah pokazatelj uspešnega prilagajanja zahtevnim trgom. "In Cinkarni gre to dobro. Je pa res, da nas čaka veliko vlaganj v okolju prijaznejšo in energetsko učinkovito proizvodnjo," je izpostavil.

Pred leti je Cinkarna razmišljala o gradnji tovarne v Srbiji, a je projekt zastal. Skok je pojasnil, da si trenutno želijo optimizirati in trajnostno prenoviti podjetje na obstoječih lokacijah v Celju in Mozirju.

Petletna strategija medtem predvideva vrsto trajnostnih projektov, s katerimi bodo med drugim v proizvodnji titanovega dioksida celovito uredili ravnanje z vodami. Izračunali so ogljični odtis podjetja ter določili odtis za glavni proizvod, titanov dioksid, s pilotnim projektom čiščenja odpadne vode iz Komunalne čistilne naprave Tremerje pa želijo v prihodnosti povsem nadomestiti porabo sveže vode iz reke Hudinje.

"Izvajamo in načrtujemo več projektov za optimizacijo rabe energije. Vlagamo v obnovljive vire. Naš cilj je vsaj četrtino potreb po električni energiji pridobiti iz obnovljivih virov. Zmanjšujemo količino odložene sadre z večanjem deleža bele sadre, ki uspešno nadomešča naravno v proizvodnji cementa in mavčnih plošč. Razvijamo postopek predelave odpadne 23-odstotne žveplove kisline in dograjujemo čistilne naprave," je nanizal Skok.

Glede digitalizacije proizvodnje je pojasnil, da so proizvodni procesi že močno digitalizirani, a še vedno pod nadzorom zaposlenih. Imajo lasten razvoj poslovno-informacijskega sistema, prednostno se ukvarjajo z nadgradnjami proizvodnih procesov in integracijo podatkov iz različnih informacijskih sistemov za učinkovitejše in boljše odločanje.

Cinkarna je ob 150-letnici podjetja v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje maja odprla razstavo Zgodovina Cinkarne skozi objektiv mojstra Pelikana. Prvič so na ogled Pelikanove fotografije, ki prikazujejo življenje in delo v tovarni med letoma 1920 in 1970. V začetku maja so s podelitvijo nagrad zaključili 15. natečaj za mlade s Celjskega. Letos so razpisali temo o varovanju naravnih virov, sodelovalo pa je rekordnih 1700 otrok in mladostnikov iz regije, je povedal Skok.

10. junija bodo na obeh proizvodnih lokacijah v Celju in Mozirju pripravili dan odprtih vrat, jeseni bodo v Cinkarni gostili pomembne poslovne partnerje, konec leta pa bodo jubilej proslavili še zaposleni.

VIR: STAkrog