Po seriji sedmih osebnih znamk z motivi kavala, Spalancanijevega cevkarja , fratra, morske bogomolke , špara, rdeče morske vetrnice in orade je Pošta Slovenije leta 2013 izdala prve slane znamke na svetu v sodelovanju z Akvarijem Piran - serija štirih znamk, ki so predstavljale značilne prebivalce našega morja (črnik, zlati cipelj, sipa in glavata kareta). Letos tradicijo nadaljujemo z izdajo nove osebne znamke.

Pobudnik za prvo znamko je bil piranski ribič Vlado Peskar, ki je je dolga leta pomagal akvariju z zalogo živih rib, ob vstopu v pokoj pa se je navdušil nad zbiranjem znamk in pristopil v filatelistično združenje. Skupaj so akvariju podali pobudo o izdaji znamke, ki je bila tudi prva slana znamka v svetu. Osebne in posebne znamke, ki jih Pošta izda v omejenih količinah imajo poseben pomen za filateliste, saj so redke in jih težje dobijo. Tako znamko kot razglednico lahko obiskovalci kupijo v Akvariju Piran.

Na razglednici je objavljena QR koda, s katero lahko dostopamo do video posnetka morske cvetače in več informacij o tej vrsti, ki je upodobljena na tokratnih tiskovinah. Video je dostopen na povezavi: Morska cvetača

MORSKA CVETAČA Cotylorhiza tuberculata (Macri, 1778) Klobučnjaki (Scyphozoa)

Na tokratni znamki in razglednici Akvarija Piran predstavljamo morsko cvetačo, z znanstvenim imenom Cotylorhiza tuberculata, ki je vrsta, specifična za Sredozemsko morje. Spada med ožigalkarje in jo uvrščamo v razred klobučnjakov. Za morske cvetače je značilno, da se odrasle meduze v večjem številu pojavljajo le v poletnem in jesenskem času, ko so temperature morja višje, in prava sreča je, da kopalcem njihov ožig ni nevaren.

Prepoznamo jih po velikem, tudi do 40 cm širokem, klobuku, ki nas po barvi spominja na jajce, pečeno na oko. Meduzi dajejo živahne barve predvsem simbiotske alge (zooksantele), ki živijo v njenem tkivu. Osem ustnih ramen, s katerimi lovi droben živalski in rastlinski plankton, je oblikovanih v gost bel šopek, pokrit z modrimi in vijoličnimi gumbki. Lovk nima. Premikajo se z utripanjem klobuka, predvsem premičnim, robnim delom.

Meduza, ki jo vidimo na posnetku, povezanim z razglednico, je le planktonski stadij življenjskega cikla te vrste ožigalkarja. Pri morski cvetači sta namreč spola ločena in po oploditvi, samica sprosti v vodo večje število ličink (planul). Te se pritrdijo na trdo podlago in se preoblikujejo v polipe iz katerih se, ob primernih pogojih, začnejo sproščati mlade meduze - efire.

Pod njenim klobukom pa najdejo varno zatočišče mladice različnih vrst rib, predvsem šnjuri.

PR: UP