Svet Agencije za energijo je na svoji zadnji seji 15. maja znova obravnaval predlagano novo metodologijo za obračunavanje omrežnine, pri čemer so predstavniki Agencije za energijo članom sveta podrobno predstavili postopek uvedbe obračunavanja omrežnine, ki se na podlagi Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje začne uporabljati s 1. julijem letos.
Avtor:
Brane Janjič
Svet Agencije za energijo je na svoji zadnji seji 15. maja znova obravnaval predlagano novo metodologijo za obračunavanje omrežnine, pri čemer so predstavniki Agencije za energijo članom sveta podrobno predstavili postopek uvedbe obračunavanja omrežnine, ki se na podlagi Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje začne uporabljati s 1. julijem letos. Glede na obravnavano svet Agencije za energijo ne vidi argumentov za prestavitev novega načina obračuna omrežnine.
Spomnimo, zakaj pri spremembi obračunavanja omrežnine sploh gre. V skladu s prizadevanji mednarodne skupnosti in še zlasti EU za omilitev posledic podnebnih sprememb je bila sprejeta cela vrsta ukrepov in zavez, ki jih je podpisala tudi Slovenija. Ker kar tri četrtine toplogrednih plinov izvira iz proizvodnje in rabe energije, je razogljičenje energetskega sektorja ključni korak za doseganje podnebno nevtralne družbe, pri zelenem prehodu pa bo ključno vlogo imelo elektroenergetsko omrežje, v katerega bomo morali v prihodnjih letih vložiti velika dodatna sredstva. V procesu razogljičenja družbe sicer ne gre zgolj za naložbe v čistejše proizvodne vire, kot so obnovljivi viri energije in zeleni vodik, temveč tudi za korenite spremembe v rabi energije, tako v industriji kot gospodinjstvih in prometu. Kot rečeno naj bi v skladu z NEPN za posodobitev in dograditev elektroenergetskega omrežja potrebovali več milijard evrov dodatnih sredstev za razvoj, kar posledično pomeni tudi velik pritisk na omrežnino, ki jo plačujejo odjemalci električne energije.
Elektrooperaterji si morajo zato prizadevati za stroškovno učinkovito vključevanje razpršenih virov proizvodnje v sistem in tudi novih bremen, ki izvirajo iz vse večje uporabe toplotnih črpalk in elektrifikacije prometa. Agencija za energijo pa mora na podlagi evropske zakonodaje elektrooperaterjem omogočiti pogoje za prilagajanje odjema in čim bolj učinkovito rabo omrežij. Na ta način se bodo elektrooperaterji lahko izognili tudi določenim naložbam v omrežje ali pa jih vsaj časovno odložili. K nižjim stroškom omrežnine pa bo lahko s prilagajanjem odjema pripomogli tudi odjemalci. In tem ciljem sledi tudi nova metodologija obračunavanja omrežnine. Nove tarife za uporabo omrežja bodo namreč z večjim časovnim razlikovanjem, močnejšimi cenovnimi signali in postopnim uvajanjem dodatnega zaračunavanja presežne moči odjemalce spodbudile k učinkovitejši rabi omrežja oziroma prilagajanju svojega odjema.
Cilji novega načina obračunavanja omrežnine se tako osredotočajo na pravičnejšo porazdelitev stroškov uporabe omrežij med vse odjemalce, spodbujanje uporabnikov omrežja k uporabi omrežja v obdobjih, ko je obremenjenost omrežja na sistemski ravni manjša, na učinkovito rabo in razvoj omrežij, hitrejše in obsežnejše vključevanje obnovljivih virov energije in novih bremen omrežja – toplotne črpalke in elektromobilnost – v sistem, zagotavljanje pravičnega obračun omrežnine članov energetskih skupnosti, spodbujanje optimalnejših naložb v zmogljivosti OVE na strani odjema in podporo učinkoviti integracijo OVE v omrežje, posebej še v kombinaciji z baterijskimi hranilniki električne energije, zmanjševanje negativnega vpliva sheme z letnim netiranjem porabe na prihodke iz omrežnine, zagotavljanje enakopravnega položaja upravljavcev objektov za shranjevanje energije na trgu prožnosti in spodbujanje naložb v nove tehnologije in digitalizacijo.
VIR: Naš Stik