Vrhovno sodišče je v petek, 12.05.2023, predstavilo za kreditojemalce v CHF zelo pomembno stališče, ki je hkrati zavezujoč napotek nižjim sodiščem: "Ob neustrezni pojasnilni dolžnosti bo pri kreditu v tuji valuti, ki ga je sklenil potrošnik, praviloma šlo za nepošten pogodbeni pogoj."

Takšno stališče je bilo glede na sodno prakso Sodišča EU sicer pričakovano, a smo ga kljub temu zelo veseli, saj bo pomembno vplivalo na dokončno uveljavitev sodne prakse, ki bo skladna s pravom EU. Glede na standarde izpolnitve pojasnilne dolžnosti, ki jih je postavilo Sodišče EU, slovenska sodišča več nimajo druge možnosti, kot da spoznajo te pogodbe za nične. Verjamemo, da bodo sedaj postopki na sodiščih stekli bistveno hitreje. Z uveljavitvijo nove sodne prakse na slovenskih sodiščih je odpadel še zadnji dvom v uspešnost tožb proti bankam.

Danes smo prejeli novo odločbo Ustavnega sodišča z dne 03.05.2023, v kateri je ugodilo ustavni pritožbi kreditojemalca in razveljavilo sodbi višjega sodišča in sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo v ponovno presojo. Gre za že tretjo odločbo Ustavnega sodišča v RS, ki je v zadevah kreditov v švicarskih frankih zavzelo stališče, da so bile kreditojemalcem na nižjih sodiščih kršene ustavne pravice zaradi zavračanja tožbenih zahtevkov za ugotovitev ničnosti kreditnih pogodb sklenjenih v CHF. Posebej je treba opozoriti na okoliščino, da je odločba Ustavnega sodišča preprečila že razpisano dražbo za prodajo zasežene nepremičnine in obvarovala štiričlansko družino pred deložacijo. Informacija je pomembna za vse tiste kreditojemalce, ki bi se znašli v podobni situaciji.

Sodne zmage kreditojemalcev na Vrhovnem in Ustavnem sodišču že vplivajo tudi na sodbe prvostopenjskih sodiščih. Vrstijo se pozitivne sodbe v korist kreditojemalcev, zadnja je bila pred dnevi dosojena v Murski Soboti.

Zaradi razvoja sodne prakse so se banke začele zatekati v prakse, v katerih blestijo - prevare in laži. Odvetniki namreč poročajo, da se v sodnih postopkih vse pogosteje srečujejo s krivim pričanjem bančnih prič. Odvetnikom toženih bank je očitno postalo jasno, da nekaj možnost za uspeh prinaša samo še krivo pričanje. Zanimivo je, da v nam znanih primerih banke nasprotujejo pričanjem tistih bančnih uslužbencev, ki so bili ob sklenitvi pogodbe v stiku s kreditojemalcem, a niso več zaposleni na banki. Vztrajajo samo na pričanjih tistih bančnih prič, ki so še vedno zaposlene v bankah in zato odvisne od svojega delodajalca. V Združenju Frank bomo skupaj z odvetniki dosledno ukrepali proti krivemu pričanju. Velja ponoviti, da so predstavniki bank že na pogajanjih, ki so na Ministrstvu za finance potekala konec leta 2017, povedali, da banke ne razpolagajo s pisnimi dokazi o ustrezno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti.  

VIR: Združenje Frank