Slovenska sodna praksa v primerih tožb proti bankam, ki so ponujale kredite v švicarskih frankih, je dokončno vzpostavljena v prid kreditojemalcem. Banke se zavedajo, da bo najverjetneje vsak tožnik na sodišču uspešen. Zaradi ključnih in odmevnih sodb sodišča Evropske unije (SEU) vedo, da je večina kreditnih pogodb nična in da lahko tožniki iztožijo zneske plačanih obrokov z obrestmi vred. Sodbe SEU so preprečile bankam tudi nasprotne zahtevke za “stroške za uporabo kapitala” in razblinile njihove upe na zastaranje zahtevkov.

Ker je potencialno število tožnikov veliko, lahko banke na sodiščih izgubijo stotine milijonov. Vse bolj ob zid potisnjeno Združenje bank Slovenije oziroma njihove banke članice zato vse karte stavijo na zavlačevanje in podaljševanje sodnih postopkov ter na odvračanje in zastraševanje potencialnih novih tožnikov. V svoj odvračalni arsenal so sedaj očitno dodale novo taktiko oteževanja dostopa do informacij, ki jih kreditojemalci potrebujejo za vložitev tožbe.

V združenju smo že pred časom zaznali, da kreditojemalci vse težje pridobijo podatke oziroma uradne dokumente banke o vplačilih po kreditnih pogodbah, ki jih potrebujejo za sestavo tožbe. Izkazalo se je, da gre za organizirano in usklajeno dejavnost bank, saj smo v Združenju Frank prvič prejeli dokaz o konkretnih pisnih navodilih zaposlenim, kako zavrniti zahtevo kreditojemalca in kako postopati, če se ob tem sklicuje na zakonodajo. Addiko banka, s katere smo prejeli dokaz o aktivnem preprečevanju dostopa do informacij in zavajanju potrošnikov, ni edina, pri kateri kreditojemalci opažamo težave. Utemeljeno sumimo, da imajo podobna navodila tudi zaposleni drugih bank.

Potrebno je poudariti, da je to neetično ravnanje bank zgolj odvračalna taktika za nepoučenega potrošnika, saj lahko sodišče toženi banki odredi, da predloži vse zahtevane in potrebne podatke o kreditu. Ne glede na to pa menimo, da gre za kršitev zakonodaje. Uprave bank so neposredno odgovorne za to, da banka deluje s profesionalno skrbnostjo in z najvišjimi etičnimi standardi ter v skladu s pravili dobre poslovne prakse in zaščite potrošnikov. Načrtno prikrivanje informacij, preusmerjanje zahtevkov na pravno službo z namenom zavlačevanja in odvračanja od tožb ni ravnanje v skladu z ZBAN-3.

Banke so že ob podeljevanju teh kreditov kršile zakonodajo, ko so uporabljale zavajajoče in agresivne poslovne prakse. Enako so ravnale leta 2020, ko so v ZBS pripravile Smernice za ureditev razmerij med bankami in kreditojemalci v CHF. Takrat smo banke prijavili Tržnemu inšpektoratu RS (TIRS) in Banki Slovenije (BS). Skoraj štiri leta kasneje banke še vedno iščejo načine, kako onemogočiti kreditojemalcem pot do pravice.

Zaradi odnosa, ki ga imajo  banke do lastnih komitentov, bi morali zaskrbljeni tudi tisti komitenti bank, ki nimajo kredita v tuji valuti, saj se navodila nanašajo tudi na kreditojemalce v EUR. 

V Združenju Frank smo Addiko banko zaradi kršitev ZVPNPP (5. in 6. člen), ZBAN-3 (47. člen) in ZPotK (52.člen) prijavili TIRS in BS ter obenem opozorili na nujnost nadzora tudi nad ostalimi bankami. O prijavi kršitev TIRS in BS smo obvestili tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je nacionalni pristojni organ za varstvo potrošnikov ter Ministrstvo za finance, ki je pristojno za zakonsko urejanje in nadziranje finančnega sistema. Na odziv ministrstev še čakamo.

V Združenju Frank znova pozivamo politiko in slovenska sodišča, da v skladu s svojo vlogo, ki jo imajo v sistemu varstva potrošnikov, zavarujeta slovenske kreditojemalce pred množičnim oškodovanjem s strani bank. Poštene zaposlene v bankah pa prosimo, da nam posredujejo dokaze o morebitnih dodatnih kršitvah zakonov in etike. Vse bomo obravnavali popolnoma diskretno in naredili vse za zaščito njihove anonimnosti.

VIR: Združenje Frank