Spoštovani predsednik vlade, spoštovani poslanci, spoštovana javnost!

Združenje bank Slovenije (ZBS), tokrat še ob podpori Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki jo nadzira sam direktor NLB, g. Blaž Brodnjak, v pismu, naslovljenem predsedniku vlade, poslancem in javnosti, ponovno zavaja. Bankirji zase zahtevajo pravno državo in predvidljivo poslovno okolje, čeprav so oni tisti, ki oboje najbolj ogrožajo z neodgovornim kreditiranjem, zavajanjem potrošnikov in oviranjem pravne države.

Kakšne zaščite pravne države in varnosti predvidljivega poslovnega okolja so deležne njihove žrtve, ki so jim banke najprej lagale, da so krediti v švicarskih frankih varni, potem pa jim je glavnica zrasla za 46%, zaradi izredno visokih sodnih stroškov in počasnih sodišč pa ne morejo do pravice?

Banke želijo s številnimi pritiski prisiliti poslance, da namesto ustavnih sodnikov presojajo in zavržejo predlog zakona, napovedujejo lažno sliko gospodarskega zloma, ki bi sledil sprejemu zakona, in predlagatelju očitajo ravno to, kar počnejo same: kršijo slovensko in evropsko zakonodajo, poslabšujejo mednarodni ugled in položaj Slovenije, v kateri, kot v nekakšni banana republiki, "pravna država" dovoljuje neetično poslovanje in ne ščiti potrošnikov.

Vloga GZS pri tem napadu na pravno državo, razen očitne stanovske solidarnosti, ni najbolj jasna, saj je predstavnik GZS za osrednjo regijo Ljubljana, Bojan Ivanc, pretekli ponedeljek za RTV SLO izjavil: "Ko bodo ljudje prejeli višje neto prejemke, bodo to namenili potrošnji, kar ima vpliv na končni BDP". To pa je hkrati edini resnični in seveda pozitivni vpliv na gospodarstvo, ki ga lahko pričakujemo po sprejetju zakona, saj bo razbremenil kreditojemalce do te mere, da bodo lahko več sredstev namenili potrošnji.

Ne smemo spregledati televizijskega nastopa direktorice ZBS Stanislave Zadravec Caprirolo v Odmevih, kjer je kritizirala slovenske univerze, da iz njih prihajajo izobraženci, ki nasedajo bankam. Razen dejstva, da je to sprenevedanje, saj zakon o zaščiti potrošnikov (ZVPot) obravnava vse potrošnike enako, ne glede na izobrazbo, se lahko pridružimo njeni kritiki: iz slovenskih univerz očitno prihajajo tudi finančniki, ki jim o poslovni etiki, morali in zakonodaji ni predaval nihče.

Naj naštejemo še nekaj razlogov za nastalo situacijo in nekatere argumente za sprejem zakona:

· Slovenske podružnice pretežno avstrijskih bank so agresivno in neodgovorno prevzemale slovenski bančni trg - tudi s trženjem kreditov v švicarskih frankih. Iste banke so enako počele po Balkanu in vzhodnoevropskih državah.

· Bančni regulator se je zavedal rizičnosti kreditov, a ni dovolj dobro odigral svoje vloge, čeprav je, v nasprotju s trditvami ZBS, prejel tudi številne prijave in pritožbe potrošnikov.

· Zakon je rezultat vztrajnega izogibanja bank vsakršni odgovornosti za svoje nepoštene poslovne prakse v preteklosti in njihova nepripravljenost za poravnavo s kreditojemalci.

· Rešitev pred sodišči je nemogoča, saj slovenska sodna praksa ni enotna, zato smo, predvsem zaradi (milo rečeno) nenavadnih sodb Vrhovnega sodišča, na Evropsko komisijo poslali prijavo zaradi neupoštevanja sodne prakse in zakonodaje EU, ki je v prid kreditojemalcem.

· Sodni postopki so predolgi (več kot 6 let!) in nerazumno dragi (tudi do več deset tisoč evrov).

· Predlagani zakon nima učinkov na proračun: med glavnimi cilji zakona so porazdelitev in omejitev valutnega tveganja med banko in kreditojemalcem ter ohranjanje obstoječih kreditnih pogodb, olajšanje poplačila kreditov in ohranitev normalnih dobičkov bankam.

· Sprejetje zakona ima lahko samo pozitivne učinke na gospodarstvo. Na Hrvaškem so po sprejemu tovrstnega zakona ugotavljali pozitivne učinke na BDP zaradi zmanjšanja zadolženosti gospodinjstev in povečane kupne moči in potrošnje.

· Ustavnost zakona naj presoja samo Ustavno sodišče. Dober primer je prav tako Hrvaška, kjer je Ustavno sodišče ustavnost zakona, ki ima podobne učinke kot slovenski, potrdilo in ocenilo, da "... ima takšen zakon legitimni cilj povečanja socialnih pravic, preprečevanja nadaljevanja nepoštenih poslovnih praks in preprečevanja poglabljanja dolžniške krize".

· V nekaterih državah so bile banke in njihovi direktorij že pravnomočno obsojeni in kaznovani zaradi enakih nepoštenih poslovnih praks, na primer v Franciji v primeru banke BNP Paribas.

· Slovenija za rešitev problema še edina ni ukrenila ničesar.

PR: Združenje Frank