Vlada je na današnji seji sprejela odločitev glede koriščenja dodatnih posojil Mehanizma za okrevanje in odpornost. Sprejela tudi več drugih odločitev in sklepov. Vlada je potrdila okvirni seznam področij za najem dodatnih posojil iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti do 747 milijonov evrov.

Vlada je na današnji seji sprejela odločitev glede koriščenja dodatnih posojil Mehanizma za okrevanje in odpornost. Sprejela tudi več drugih odločitev in sklepov.
Vlada je potrdila okvirni seznam področij za najem dodatnih posojil iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti do 747 milijonov evrov. S tem bo vloga za vsa posojila iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) skupaj z že dosedanjimi posojili znašala skoraj 1,3 milijarde evrov. 

Po julijskem posredovanju predloga spremembe NOO, ki je podlaga za koriščenje evropskih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, se je vlada prejšnji teden seznanila z informacijo o možnostih koriščenja teh sredstev za naslavljanje izzivov, povezanih s poplavami in drugimi ujmami, ter za morebitne druge dodatne naložbe.

Vlada je po nedavnih poplavah ponovno proučila izvajanje protipoplavnih projektov in na podlagi s strani Evropske komisije (EK) izražene možne prilagodljivosti pri obravnavi omenjenih projektov sprejela odločitev, da si pusti odprta vrata za najem do 320 milijonov evrov posojil za naložbe v okviru »Zmanjševanja poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče. Pri tem bo Ministrstvo za naravne vire in prostor podprlo le tiste projekte, ki bodo z gotovostjo izpeljani do sredine leta 2026.

Vlada bo zaprosila tudi za dodatna posojila za druge namene, in sicer v vrednosti 427 milijonov evrov. Gre za dodatna posojila za področje povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture in področje trajnostne prenove stavb.

Vlada je pooblastila Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, da najkasneje do 31. avgusta 2023 EK posreduje prošnjo za odobritev dodatnih posojil. Zaradi izrednih okoliščin bo Slovenija v skladu z dogovorom z EK v prošnji navedla najvišji možni znesek in okvirni seznam področij, ki bi jih financirala s posojili. V prihodnjih mesecih bo z EK neformalno uskladila vsebino predlaganih področij in pripravila dopolnjen NOO z dodatnimi reformami ter mejniki in cilji, ki so pogoj za koriščenje teh sredstev.

Končni znesek posojil, ki bo potrjen do konca letošnjega leta, bo lahko nižji od zaprošenega, odvisno od fleksibilnosti in razumevanja, ki jo bo, po izraženi/obljubljeni podpori, izkazala EK.

VIR: UKOM