42. Festival Radovljica 2024 bo potekal od 10. do 27. avgusta. V radovljiški graščini, cerkvi sv. Petra in cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem se bo v tem času zvrstilo enajst koncertnih večerov. Na njih bo nastopilo 50 glasbenikov iz štirinajstih držav. V sklopu festivala bosta potekala tudi mojstrski tečaj za kljunasto flavto in dvodnevna mednarodna delavnica Od zapisa do odra, ki bo na primerih iz koprske glasbene dediščine predstavila proces od odkritja glasbenega vira do javne izvedbe.

Radovljiški festival je znan po poudarku na starejši glasbi, a v svoje sporede že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Tako bo letos v radovljiški graščini zazvenela glasba od renesančnih šanson do samospevov Ravela in Fauréja, poleg tega pa tudi dhrupad kot najstarejša tradicija indijske klasične glasbe.

Na otvoritvenem koncertu bo nastopil mladi nizozemski ansambel Castello Consort z glasbo, ki so jo izvajali sredi 17. stoletja na dvoru Leopolda Viljema Avstrijskega v Bruslju. V šestčlanski zasedbi sodelujejo godala, pozavna, harfa in teorba.

Največji letošnji projekt bo izvedba oratorija Sveti Janez Krstnik Alessandra Stradelle s petimi pevskimi solisti in petnajstčlanskim Festivalskim baročnim orkestrom pod vodstvom Domna Marinčiča. Orkester na zgodovinskih glasbilih, v katerem igrajo pretežno slovenski godalci in deluje od štiridesete obletnice festivala pred dvema letoma, je lani izvedel oratorij Judita Alessandra Scarlattija. Stradellov oratorij je nastal za izvedbo v cerkvi San Giovanni dei Fiorentini v Rimu na cvetno nedeljo leta 1675 in govori o svetnikovi mučeniški smrti. Saloma je s svojim plesom navdušila Heroda in mati Herodiada jo je pregovorila, naj od kralja zahteva glavo Janeza Krstnika. Temu je zamerila, da je prepovedoval poroko med krvnimi sorodniki.

Med festivalskimi dogodki bo recital na klavikordu z Mennom van Delftom, ki velja za vodilnega izvajalca na tem glasbilu. Na sporedu tega večera nežnih in občutenih zvokov bo glasba Bachovih sinov in učencev, pa tudi Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Četrti koncert festivala bo posvečen dhrupadu, ki velja za najstarejšo obliko severnoindijske klasične glasbe. Uday Bhawalkar je eden najvidnejših pevcev dhrupada in je veliko prispeval za njegovo uveljavitev in priljubljenost po vsem svetu.

Peti koncert bo povsem drugačen. Znani angleški tenorist Nicholas Mulroy bo s samospevi Fauréja, Ravela in Reynalda Hahna pričaral ozračje pariških salonov z začetka 20. stoletja. Glasbo bodo dopolnjevala besedila Marcela Prousta.

Ansambel Ad Fontes, ki ga vodi violinistka Mojca Gal, bo nastopil s slovaško glasbo 17. stoletja, tudi madžarskimi in hanaškimi ljudskimi plesi, ki so bili priljubljeni že v obdobju baroka.

Cikel glasbe Johanna Sebastiana Bacha, ki na festivalu poteka že vrsto let, bo nadaljeval slavni francoski violončelist Christophe Coin s šestimi suitami za violončelo brez spremljave. Zazvenele bodo na dveh zaporednih večerih, ki štejeta kot en sam koncert.

Dva koncerta bosta posvečena doslej pretežno neizvajani baročni glasbi iz Kopra. Ansambel musica cubicularis bo s sopranistko Stefanie True oživil motete italijanskih mojstrov iz druge polovice 17. stoletja, ki jih hranijo v arhivo koprske stolnice in jih je večinoma prepisal tamkajšnji organist Antonio Tarsia. Drugi koncert s koprskim repertoarjem bo v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem, kjer stojijo sijajne orgle Orglarstva Močnik. Štiričlanski vokalni ansambel bo prvič v novejšem času izvajal koralne speve iz rokopisov, ki so v 17. in 18. stoletju nastajali v frančiškanskih konventih v Kopru in Piranu. Po zapisih koprskega škofa Naldinija so petje hodile poslušat množice vernikov. Koral bo dopolnjeval vodilni strokovnjak za zgodovinsko improvizacijo, italijanski orglavec Edoardo Bellotti.

Festival bo sklenil solistični recital Giovanne Baviera, ki je razvila oseben pristop k oživljanju zgodovinske prakse petja ob lastni spremljavi na violi da gamba. Izvaja angleške pesmi, francoske renesančne šansone, italijanske madrigale in monodije, pa tudi sodobno glasbo, ki nastaja posebej zanjo.

Festival bo otvorila komorna glasba, ki so jo igrali na dvoru Leopolda Viljema Avstrijskega v Bruslju 17. stoletja, tudi italijanske sonate, ki so takrat izhajale v Antwerpnu.

Elise Dupont, Sakura Goto, violini

Anne-Linde Visser, basovska violina, viola da gamba

Matthijs van der Moolen, pozavna

Emma Huijsser, harfa, kljunasta flavta

Giulio Quirici, teorba

Eden najlepših oratorijev 17. stoletja pripoveduje o svetnikovi mučeniški smrti. Saloma je s svojim plesom navdušila Heroda in mati Herodiada jo je pregovorila, naj od kralja zahteva glavo Janeza Krstnika.

Kathrin Hottiger, sopran (Saloma)

Bénédicte Tauran, sopran (Herodiada)

Aco Aleksander Bišćević, tenor (Sveti Janez Krstnik)

Raffaele Giordani, tenor (Svetovalec)

Lisandro Abadie, bas (Herod)

Domen Marinčič, čembalo, glasbeno vodstvo

Rahločutnost srca, virtuozni prsti in umetnost čistega glasbenega stavka: Wilhelm Friedemann Bach, Carl Philipp Emanuel Bach, Johann Heinrich Rolle Johann Gottfried Müthel in Wolfgang Amadeus Mozart na klavikordu.

Menno van Delft klavikord

Dhrupad, ki velja za najstarejšo obliko severnoindijske klasične glasbe, ima svoje korenine v Vedah. Improvizacija uporablja zloge, ki izhajajo iz starodavne vedske mantre, zato ta brezčasna umetniška oblika premošča generacije. Uday Bhawalkar je eden vodilnih pevcev dhrupada in je veliko prispeval za njegovo uveljavitev in priljubljenost po vsem svetu.

Uday Bhawalkar, glas

Pratap Awad, pakhavaj

Kirit Singh, tanpura, vokalna podpora

Prelom 20. stoletja je bil izreden trenutek za francosko slikarstvo, literaturo in glasbo. V takratne salone nas bodo popeljali samospevi Mauricea Ravela, Gabriela Fauréja in Reynalda Hahna, pa tudi psihološki vpogled besedil Marcela Prousta.

Nicholas Mulroy, tenor

Alisdair Hogarth, klavir

Slovaški godci s svojimi madžarskimi in hanaškimi plesi so bili zelo priljubljeni že v 17. in 18. stoletju.

Anne Simone Aeberhard, kljunaste flavte

Mojca Gal, violina

Annette Kappeler, viola

Bruno Hurtado Gosalvez, violon

Jan Krigovsky, violina, viola, violon, koncovka, dromlja, glas

Marcel Comendant, cimbale

Cikel Bachove glasbe letos nadaljuje slavni francoski violončelist Christophe Coin s šestimi suitami za violončelo brez spremljave, ki sodijo med Bachova najbolj priljubljena dela. Zazvenele bodo na dveh zaporednih večerih, ki štejeta kot en koncert, zato zanju potrebujete eno samo vstopnico.

Christophe Coin, violončelo

V škofijskem arhivu v Kopru se je ohranilo 16 tiskanih zbirk in približno 200 rokopisov z glasbo italijanskih avtorjev, kot so Rigatti, Bassano in Bonporti. Največ jih je stolnici zapustil tamkajšnji organist Antonio Tarsia.

Stefanie True, sopran

Léna Ruisz, Lorenzo Rosato, violini

Domen Marinčič, violončelo

Tomaž Sevšek, orgelski pozitiv

V frančiškanskih konventih sv. Ane v Kopru in sv. Bernardina v Piranu je v 17. in 18. stoletju nastalo več rokopisov s spevi mašnega ordinarija. Kako je zvenelo koralno petje, ki se je izmenjevalo z orgelsko improvizacijo in so ga po zapisih koprskega škofa Naldinija hodile poslušat množice vernikov?

Csongor Szanto, Raitis Grigalis, Yannick Badier, Achim Glatz, glasovi

Edoardo Bellotti, orgle, zgodovinska improvizacija

Giovanna Baviera je razvila oseben pristop k oživljanju zgodovinske prakse petja ob lastni spremljavi na violi da gamba. Izvaja angleške pesmi, francoske renesančne šansone, italijanske madrigale in monodije, pa tudi sodobno glasbo, ki nastaja posebej zanjo.

Giovanna Baviera, glas, viola da gamba

Umetniški vodja: Domen Marinčič

Linhartov trg 1, SI-4240 Radovljica

Predsednica: Marija Kolar

Linhartov trg 9, SI-4240 Radovljica

T +386 (0)4 531 51 12

E info@radolca.si

Vsa Eventimova prodajna mesta (Petrol, Pošta Slovenije, OMV bencinski servisi z multitočko)

www.eventim.si 

Vstopnice so uro pred vsakim koncertom naprodaj tudi na prizorišču.

20 EUR, 15* EUR

Abonma za pet koncertov: 70 EUR

* Študenti, upokojenci, skupine in družine z vsaj štirimi člani

Ljubljana, postajališče na vrhu Kongresnega trga, ob 18.30

Kranj, nasproti hotela Creina, ob 19.00

Vrnitev po koncertu.

Brezplačni avtobus na koncert v Velesovem tudi z avtobusne postaje Radovljica ob 18.45

VIR: Niko Houška