V šolskem letu 2020/21 je bilo v predšolsko vzgojo vključenih 67,0 % otrok v starosti do 3 let. To je (za 29,6 odstotnih točk) več kot pred 16 leti oz. v šolskem letu 2004/05. Otrok v drugem starostnem obdobju (3-5 let) pa je bilo v vrtce vključenih 92,3 %, kar je v isti časovni primerjavi ponovno (za 16,8 odstotnih točk) več.

V šolskem letu 2020/21 je bilo v Sloveniji več kot 17.300 učencev s posebnimi potrebami. Velika večina od teh (74,8 % učencev) je bilo vključenih v redne programe osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. 14,7 % učencev s posebnimi potrebami je obiskovalo prilagojene programe osnovne šole, 10,4 % pa posebne programe vzgoje in izobraževanja.

Mladi v Sloveniji se po dokončani osnovni šoli običajno izobražujejo naprej. V letu 2020 je bilo med vsemi mladimi (18-24 let) 3,8 % takih, ki so na tej stopnji zaključili izobraževanje, s čimer so dosegli največ osnovnošolsko raven izobraževanja. To je Slovenijo uvrstilo med države z najnižjim deležem osipnikov in precej pod povprečje EU, ki je znašalo 8,6%.

Med dijaki nižjega poklicnega izobraževanja je bilo 27,5 % žensk, v srednjem poklicnem izobraževanju jih je bilo 30,2 %, v srednjem tehniškem in drugem strokovnem pa 45,8 %; ravno obrnjeno je bilo v programih srednjega splošnega izobraževanja, kjer je bilo vključenih več žensk (61,5 %) kot moških.

V 2020 je bilo za izobraževalne ustanove formalnega izobraževanja porabljenih 2,7 milijarde EUR, kar predstavlja 5,7 % BDP. Najbolj (za 7,6 %) so se povečali javni izdatki za te ustanove, predvsem zaradi interventnih ukrepov, sprejetih kot odziv na epidemijo covida-19.

V strukturi izdatkov za izobraževalne ustanove po ravneh izobraževanja so izdatki za osnovnošolsko izobraževanje predstavljali 42,8 % (ali 2,5 % BDP), izdatki za terciarno izobraževanje 21,7 % (ali 1,2 % BDP), izdatki za predšolsko vzgojo in izobraževanje 19,5 % (ali 1,1 % BDP) in izdatki za srednješolsko izobraževanje 16,0 % (ali 0,9 % BDP).

V šolskem letu 2020/21 je v slovenskih vrtcih za otroke skrbelo 11.848 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. V osnovnih šolah je poučevalo 19.477 učiteljev in na srednjih 6.336. Visokošolski zavodi in višje strokovne šole so štele 5.669 redno zaposlenih pedagoških delavcev.

Vzgojiteljsko delo v večji meri opravljajo ženske (97,3 %) in tudi v osnovnih šolah prevladujejo ženske (88,3 %). Z višjo ravnijo izobraževanja pa se delež zaposlenih moških med učitelji postopoma zvišuje. Na srednješolski ravni še vedno prevladujejo ženske (65,8 %), medtem ko je na terciarni ravni izobraževanja med učnim osebjem več moških (53,3 %).

Mladi prebivalci Slovenije se v zadnjih 20 letih v veliki meri odločajo za študij. V študijskem letu 2020/21 je študirala skoraj polovica 19-24-letnikov, kar se odraža tudi v stopnji dosežene izobrazbe prebivalstva. Ta se je v tem času precej zvišala. V letu 2020 je imelo dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 46,9 % prebivalcev, starih od 30 do 34 let. Precej višji je bil ta delež med ženskami (59,1 %) kot med moškimi (36,8 %).

Pomen izobraževanja se ne meri le s spričevalom, temveč tudi z vključenostjo odraslih v izobraževanje. Pred desetimi leti je delež odraslih (25-64 let), ki so bili vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje, znašal 16,0 %. V zadnjih letih se je ta delež precej znižal. V 2020 je bilo v formalno ali neformalno izobraževanje vključenih 8,4 % odraslih prebivalcev Slovenije; na zmanjšanje deleža vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje je verjetno vplivala tudi pandemija covida-19.

PR: SURS