Slovenski dan brez zavržene hrane je Vlada razglasila 13. aprila 2023. Pobudnice razglasitve tega dne so organizacije Ekošola in njeni partnerji – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Boljši svet, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Lidl, Plaktivat – Tam-Tam.

Ministrica Irena Šinko je dan brez zavržene hrane obeležila z obiskom Mini tovarne za predelavo viškov hrane, ki deluje v okviru socialne zadruge in zaposlitvenega centra Allium. Dogodka so se udeležili tudi državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Marina Pintar ter prodekan za razvoj, kakovost in prenos znanj, prof. dr. Aleš Kuhar.

Količina zavržene hrane, ki nastaja po vsem svetu, ima neslutene družbene, gospodarske in okoljske spremembe ter negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano. Na svetovni ravni se približno tretjina vse hrane, proizvedene za ljudi, zavrže, kar znaša približno 2,3 milijarde ton letno.

Tudi v Sloveniji se je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) skupna količina odpadne hrane med letoma 2013 in 2021 povečevala. S 118 tisoč ton (v letu 2013) se je povečala za 21 odstotkov na okoli 143 tisoč ton (v letu 2021).

Leta 2021 je tako vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane. Po oceni SURS je bilo med to odpadno hrano kar 40 odstotkov užitnega dela, to količino pa bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali celo preprečili. Okoli 60 odstotkov pa je neužitne hrane (kosti, olupki, jajčne lupine in drugo), ki se ji večinoma ne da izogniti. Največ odpadne hrane, 53 odstotkov, je v letu 2021 nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 28 odstotkov odpadne hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, najmanj, 9 odstotkov, pa pri proizvodnji hrane.

Dejstvo torej je, da bi bila količina zavržene hrane lahko bistveno manjša, če bi vsak od nas spremenil odnos do hrane v smislu zavedanja, da hrana ni samoumevna dobrina in da je zato z njo potrebno ravnati premišljeno in spoštljivo. Prvi korak k temu pa je zagotovo ozaveščanje najširše javnosti o tej problematiki s konkretnimi nasveti, kako spremeniti vsakodnevne navade in zmanjšati količine zavržene hrane.

Na današnjem osrednjem dogodku je bil predstavljen inovativni koncept predelovalnega obrata Mini tovarna, ki odgovarja na potrebe predelave viškov, ki nastajajo pri kmetih oziroma manjših pridelovalcih. V Mini tovarni bodo namreč lahko v druge jedi predelali manjše količine pridelkov, ki niso toliko zanimiva za večje tovarne. Ministrica Irena Šinko je ob obisku izpostavila: »Vesela sem, da smo skupaj s partnerji uspeli dogovoriti slovenski dan brez zavržene hrane, kar je bil tudi eden od ciljev akcijskega načrta za manj izgub hrane. Ta dan naj nam služi kot orodje za ozaveščanje in popotnica za tvorno sodelovanje vseh členov verige preskrbe s hrano. S hrano moramo ravnati skrbno, hrana je več kot obrok in ne sodi v smeti. Danes bomo vsi skupaj in vsak zase prispevali kamenček v mozaiku odnosa do hrane.«

Na dogodku v Mini tovarni so ob tej priložnosti podelili tudi priznanja avtoricam najboljših ozaveščevalnih plakatov na temo zavržene hrane, dogodek pa so popestrili otroci iz OŠ Radomlje, ki so ustvarjali iz recikliranih barv, pripravljenih iz zavržkov hrane.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob slovenskem dnevu zavržene hrane v sodelovanju z Državnim zborom RS organiziralo tudi tematsko razstavo, ki si jo bo možno ogledati 24. in 25. aprila 2023.

VIR: Občina Šentrupert