V nedeljo volimo župane in občinske svetnike v 212 občinah. Kandidati obljubljajo nove vrtce, ceste, kanalizacijo in športne dvorane. Manj se govori o tem, koliko bo k tem naložbam prispevala država. Odgovor je v kazalniku razvitosti občine.
- Razlike so velike: najbolj razvita občina (Trzin, 1,89) je po novem izračunu skoraj šestnajstkrat bolj razvita od najmanj razvite (Grad, 0,12).
- Zemljevid razvitosti: nad povprečjem so zahod, osrednja Slovenija in mestne občine, na dnu so Haloze, Slovenske gorice, Pomurje in Zasavje.
- Nova metodologija je premešala vrstni red: pol ocene zdaj določa finančna moč občine, zato so med najbolj razvitimi tudi Bled, Bohinj in Ankaran, mestne občine pa so večinoma izgubile višji delež državnega sofinanciranja.
Prenos PDF dokumenta z grafikami in excel preglednice s seznamom vseh občin
S klikom na gumb Prenesi dokument, lahko izbereš datoteke za prenos.
Kaj meri kazalnik razvitosti
Razvitost občine je merilo, po katerem država določi, kolikšen del občinske investicije sofinancira iz državnega proračuna. Manj razvita občina dobi večji delež, bolj razvita manjšega. Kazalnik ne vpliva na povprečnino, ki ostaja glavni vir financiranja občin (več o tem v članku Kako se financirajo slovenske občine?), vpliva pa na to, koliko lastnega denarja mora občina zbrati za vsak projekt, ki ga prijavi na razpis ministrstva.
Z novelo Zakona o financiranju občin (ZFO-1E) se je od leta 2026 izračun bistveno spremenil. Namesto starega koeficienta, ki je temeljil na indeksu razvojne ogroženosti, Ministrstvo za finance zdaj izračuna kompozitni kazalnik iz šestih kazalnikov:
- dimenzija družbe (20 %): gostota naseljenosti in stopnja izobraženosti,
- dimenzija gospodarstva (20 %): stopnja delovne aktivnosti in bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega,
- dimenzija infrastrukture (10 %): opremljenost s komunalnimi dobrinami,
- dimenzija finančnih virov (50 %): razmerje med ostalimi prihodki občine in sredstvi, ki jih potrebuje za zakonske naloge.
Rezultat se primerja s povprečjem vseh občin. Vrednost 1,00 pomeni povprečno razvitost, vrednost nad 1 nadpovprečno.
Najbolj in najmanj razvite občine
Na vrhu lestvice za leti 2026 in 2027 so Trzin (1,89), Mengeš (1,87) in Ankaran (1,77), sledijo Bled in Celje (oba 1,72), Šempeter-Vrtojba (1,71) in Ljubljana (1,69). Med prvih deset se uvrščajo še Piran, Koper in Preddvor.
Na dnu je Grad (0,12), nato Trnovska vas in Sveti Tomaž (0,23), Zavrč (0,27), Makole in Destrnik (0,28). Od desetih najmanj razvitih občin jih je devet v Podravju, večinoma v Halozah in Slovenskih goricah.
Nad povprečjem je 102 občin, pod njim ali na njem 110. Ker so nadpovprečne predvsem večje in mestne občine, v njih živi 68 % prebivalcev Slovenije.
Nova metodologija je lestvico močno premešala. Pred štirimi leti, ob lokalnih volitvah 2022, je bila po starem izračunu najbolj razvita Komenda, najmanj pa Hodoš. Danes je Komenda na 23. mestu, Hodoš pa pri 1,01, torej v povprečju. Kot je ugotovila tudi STA, pa splošna slika ostaja: najvišja razvitost je v osrednji in zahodni Sloveniji, najnižja na severovzhodu.
Regije: zahod nad vzhodom
Če razvitost občin utežimo s številom prebivalcev, je najbolj razvita Obalno-kraška regija (1,54), kjer je vseh osem občin nad povprečjem. Sledita Osrednjeslovenska (1,35) in Koroška (1,34), nato Gorenjska (1,28), Primorsko-notranjska in Goriška. V Gorenjski je nad povprečjem 17 od 18 občin.
Najnižje sta Pomurska in Zasavska (obe 0,86). Podravska je zaradi Maribora in Ptuja v povprečju tik nad 1, a ima hkrati največ šibkih občin: kar 22 od 41 podravskih občin bo deležnih 100-odstotnega sofinanciranja.
Mestne občine: razvite, a z manj državnega denarja
Od 12 mestnih občin jih je 11 nad povprečjem. Najvišje so Celje (1,72), Ljubljana (1,69) in Koper (1,63). Edina pod povprečjem je Murska Sobota (0,99).
Največji premik sta doživela Maribor in Ptuj. Po starem izračunu za leti 2024–2025 sta imela koeficient 0,99 in 90-odstotno sofinanciranje, po novem sta pri 1,43 oziroma 1,45 in v najnižjem razredu s 60 %. To je pomembno, ker mestne občine nosijo stroške regionalnih funkcij (šole, kultura, promet, dnevne migracije), ki jih formula za povprečnino ne prizna, kot smo opozorili v analizi Financiranje občin: izzivi povprečnine.
Koliko sofinanciranja dobi katera občina
Prvotna različica zakona je občinam z razvitostjo 1,40 ali več odvzela državno sofinanciranje v celoti: 34 občin, med njimi Ljubljana, Maribor, Celje, Koper in Bled, bi dobilo 0 %. Po odzivu občin je Državni zbor februarja 2026 sprejel novelo ZFO-1F, ki velja od 11. marca 2026 in določa nove razrede:
V primerjavi z letoma 2024–2025 je slika bolj razpotegnjena. Takrat je 100 % dobilo 34 občin, največ (76) jih je bilo v razredu 80 %. Zdaj je na obeh koncih več občin: 60 jih dobi polno sofinanciranje, 32 le 60 %. Nova lestvica razlike med občinami meri skoraj dvoinpolkrat bolj razpršeno kot stara.
Ker polovico ocene določa finančna dimenzija, so visoko uvrščene občine z velikimi lastnimi prihodki glede na zakonske naloge, na primer turistične občine. Bled je s 1,12 skočil na 1,72 in je četrti najbolj razviti v državi, Bohinj z 0,95 na 1,42. Župana sta za RTV Slovenija marca 2026 opozorila, da takšna ocena ne odraža dejanskega stanja, saj imata občini še vedno odprta vprašanja kanalizacije, cest in čistilnih naprav. Država odgovarja, da kazalnik temelji na javnih podatkih in da bo učinke spremljala.
To je ključna lastnost kazalnika: meri relativni položaj občine, ne dejanskih potreb po naložbah. Občina z dobrimi prihodki je lahko hkrati močno zaostala pri infrastrukturi.
Ko kandidat v občini z razvitostjo 1,5 obljublja nov vrtec, mora občina iz svojega proračuna zagotoviti bistveno več kot kandidat v občini z razvitostjo 0,7, kjer je obseg državnega sofinanciranja največji. Volivci bi morali od kandidatov slišati, koliko projekta bo plačala občina sama, koliko lahko pričakuje od države in EU ter kakšno zadolževanje to pomeni.
Nova metodologija je preglednejša in temelji na javnih podatkih, a ker polovico ocene določajo finančni viri, nagrajuje prihodkovno moč in ne upošteva dovolj infrastrukturnih zaostankov in regionalnih funkcij mest. Ob naslednjem izračunu za leti 2028 in 2029 predlagamo javno razpravo o utežeh in o tem, ali bi infrastrukturna vrzel morala šteti več kot 10 %.
VIR: https://www.razvojnik.si/