Ljubljana, 11. november 2026 - Državni svet Republike Slovenije je nadaljeval prekinjeno 43. sejo, nato pa opravil še 44. redno sejo. Svetniki so za sekretarja imenovali dr. Marjana Riharja, podprli proračunske dokumente za leti 2027 in 2028 ter obravnavali letna poročila Evropskega računskega sodišča in Varuha človekovih pravic.

Odločili so tudi o prejemnikih plaket za prostovoljsko delo ter obravnavali pobudo glede regijskih štipendij in zahtevo za dopolnitev odgovora Vlade o položaju mlečnih kmetij.

Novi sekretar: zaupanje, spoštovanje in sodelovanje

Pred glasovanjem o imenovanju sekretarja se je razvila razprava o poslovniških določbah, saj so predstavniki dveh interesnih skupin predlagali prekinitev zasedanja, da bi se kandidat pred glasovanjem predstavil še na sejah obeh skupin. Svetniki so nato vendarle glasovali in za sekretarja imenovali dr. Marjana Riharja, ki se jim je po imenovanju na kratko predstavil.

Zagotovil je, da nima zadržkov glede dodatnih predstavitev ter se bo z veseljem predstavil na sejah komisij in interesnih skupin. Njegovo delo bo temeljilo na zaupanju, spoštovanju in sodelovanju s svetnicami, svetniki in zaposlenimi. Izkušnje je pridobival v javnem in zasebnem sektorju, zato pozna različne interese, zastopane v Državnem svetu. Zavzel se je za odprte in pregledne odnose ter se zahvalil predhodniku za opravljeno delo in predsedniku Marku Lotriču za zaupanje in predlog za imenovanje.

Varstvo premoženjskih pravic turističnih društev

Državni svet je sprejel odgovor na mnenje Državnega zbora o zahtevi za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v delu, ki zadeva lastninjenje zemljišč za turistično dejavnost. Opozarja na poseben položaj turističnih društev, ki so pravico uporabe zemljišč pridobila pretežno odplačno ter jih desetletja vzdrževala. Podržavljenje brez odškodnine bi lahko poseglo v njihove premoženjske pravice. Rešitev vidi v ugodni ustavnosodni odločitvi ali zakonski dopolnitvi, ki bi društvom zagotovila dolgoročno uporabo zemljišč brezplačno oziroma za minimalno plačilo.

Evropska sredstva: napake pri porabi in počasno črpanje

Po končanem nadaljevanju 43. seje so svetniki začeli 44. redno sejo, na kateri je član Evropskega računskega sodišča Jorg Kristijan Petrovič predstavil letni poročili za leto 2025. Sodišče je o zanesljivosti zaključnega računa EU ter zakonitosti in pravilnosti prihodkov izdalo mnenje brez pridržka, o zakonitosti in pravilnosti proračunskih odhodkov pa negativno mnenje. Ocenjena stopnja napake je znašala 3,8 odstotka, na področju kohezije, odpornosti in vrednot pa 6,6 odstotka. Pojasnil je, da stopnja napake ni merilo goljufij.

Slovenija je do konca leta 2025 počrpala 12,5 odstotka sredstev iz skladov z deljenim upravljanjem za obdobje 2021–2027, ob povprečju EU 16,6 odstotka. Pri nepovratnih sredstvih mehanizma za okrevanje in odpornost je prejela 1,1 milijarde evrov oziroma 66,5 odstotka dodeljenih sredstev. Pri dveh pregledanih slovenskih mejnikih oziroma ciljih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Petrovič je opozoril tudi, da je obseg neporavnanih posojil, ki jih je najela EU, dosegel 738,9 milijarde evrov.

Načelni dogovor o povprečnini v višini 915 evrov

Državni svet je združil obravnavo predloga sprememb proračuna za leto 2027, dopolnjenega predloga proračuna za leto 2028 in predloga zakona o izvrševanju obeh proračunov. Državna sekretarka na Ministrstvu za finance mag. Kristina Šteblaj je predstavila financiranje državnih nalog in investicij ter ukrepe za obvladovanje odhodkov in postopno zmanjševanje primanjkljaja. Med njimi je navedla omejitve prevzemanja prihodnjih obveznosti in upoštevanje razpoložljivih presežkov proračunskih uporabnikov ter napovedala uskladitev povprečnine po podpisu dogovora z občinskimi združenji.

Mitja Gorenšček je predstavil podporo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance vsem trem dokumentom, ob opozorilih glede financiranja izobraževanja, zdravstva, obnovitvene rehabilitacije in lokalnega razvoja. Izpostavil je tudi prizadevanja za polno uskladitev dohodninske lestvice in olajšav z rastjo plač.

Dušan Strnad je v imenu lokalnih interesov pozdravil načelni dogovor o povprečnini v višini 915 evrov in napovedal podporo proračunskim dokumentom. Kot pomemben del dogovora je izpostavil tudi pregled zakonodaje, s katerim bi zmanjšali stroške izvajanja občinskih nalog.

Leopold Pogačar je opozoril na nezagotovljeno nadaljnje financiranje lokalnih akcijskih skupin in napovedal pobudo za skupno sejo pristojnih komisij. Kljub temu je napovedal podporo dokumentom.

Vesna Humar je ocenila, da višja povprečnina ne pokriva vseh potreb občin. Zaradi predvidenega zmanjševanja sredstev za izobraževanje, štipendije, zdravstvene naložbe in socialne transferje je napovedala, da dokumentov ne bo podprla.

Dr. Branka Kalenić Ramšak je zahtevala pojasnila o izvedljivosti izobraževalnih reform ob zmanjšanju sredstev. Opozorila je, da namensko pridobljena raziskovalna sredstva niso rezerva za financiranje pedagoške dejavnosti.

Oskar Komac je ocenil, da predloga proračunov ne zagotavljata zadostnega kritja zakonskih obveznosti in dogovorov s sindikati. Opozoril je na po njegovi presoji preoptimistične gospodarske predpostavke in tveganja ob morebitnem sprejetju razvojnega zakona.

Dr. Radovan Stanislav Pejovnik je nasprotoval zmanjševanju sredstev za visoko šolstvo in raziskovanje ter opozoril na pomanjkanje podpore inovacijam. Ob omembi nekdanje Tehnološke agencije Slovenije (TIA), ki se je združila v agencijo SPIRIT, je Marka Lotriča vprašal o današnjih možnostih financiranja inovacij v gospodarstvu.

Marko Lotrič je združitev ocenil kot napako ter podprl ponovno vzpostavitev TIA in tesnejše povezovanje raziskovalnega okolja z gospodarstvom. Zavzel se je tudi za okrepitev programa mladih raziskovalcev iz gospodarstva.

Državni svet je v sprejetih mnenjih izrazil podporo vsem trem proračunskim dokumentom.

Človekove pravice potrebujejo učinkovitejše uresničevanje

Miha Horvat, namestnik varuha človekovih pravic, je ob predstavitvi poročil za leto 2025 opozoril na razkorak med zakonsko zagotovljenimi pravicami in njihovim uresničevanjem zaradi dolgotrajnih postopkov, pomanjkanja kadra in nedostopnih storitev. Varuh je obravnaval približno 6.500 zadev, približno dve tretjini njegovih priporočil pa ostajata neuresničeni.

Razprava je zajela dostopnost javnih storitev za invalide in poenostavitev upravnih postopkov (Danijel Kastelic) ter potrebo po konkretnem načrtu uresničevanja priporočil in odgovornosti za neukrepanje (Leopold Pogačar). Poseben poziv je bil namenjen zaščiti mladoletnih deklet pred prezgodnjimi porokami in materinstvom (Bojan Kekec), na področju zdravstva pa načrtovanju specializacij, boljšim delovnim pogojem in plačilu negovalnega osebja ter strokovnim nadzorom (Monika Ažman).

Odprto je bilo vprašanje sorazmernosti prepovedi zaposlovanja tujcev zaradi dveh pravnomočno ugotovljenih delovnopravnih kršitev delodajalca, tudi manjših (Mitja Gorenšček). Razprava je ponudila tudi pogled, da lahko takšna ureditev varuje tuje delavce, pri vključevanju romske skupnosti pa imajo pomembno vlogo tudi občine (Jožef Školč). Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje je napovedal odzivno poročilo Vlade in spremembe zakona o varuhu. Sicer so svetniki poročilu izrekli pozitivno mnenje. 

Regijske štipendije in pomoč mlečnim kmetijam

Jasmina Opec Vöröš je predlagala ponovno vzpostavitev in nadgradnjo regijskih štipendijskih shem s stabilnim financiranjem. Te bi povezovale mlade z delodajalci, zmanjševale odseljevanje in kadrovske primanjkljaje ter ob izpolnjevanju določenih pogojev omogočale nadaljevanje štipendiranja ob prehodu na višjo stopnjo izobraževanja.

Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zahtevala dopolnitev odgovora Vlade o padcu odkupnih cen mleka in porazdelitvi vrednosti v mlečni verigi. Pričakuje preverjanje cenovnih in pogodbenih razmerij, časovnico napovedane analize ter nujne, časovno opredeljene ukrepe za ogrožene mlečne kmetije.

Plakete za izjemno prostovoljsko delo

Svetniki so sprejeli sklep, da plakete Državnega sveta za leto 2026 prejmejo Tatjana Bolšec, dr. Borut Jurčič Zlobec, Jožef Lavtižar, Mojca Mihevc, dr. Anica Mikuš Kos, Stanislav Plut, Dušan Polajnar, Vlasta Purkart, Slovensko društvo za celiakijo, Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha, Štefka Suša, dr. Andreja Tekauc Golob, Elvira Vaupotič Göncz, Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN in Marica Zgonc. S plaketami bodo počastili njihov izjemni prostovoljski prispevek na različnih področjih družbenega življenja. 

VIR: Državni svet