Konferenca o podatkih, umetni inteligenci in robotiki IMPULZ in Arena tehnologij na Gospodarskem razstavišču
Konferenca o podatkih, umetni inteligenci in robotiki IMPULZ in Arena tehnologij na Gospodarskem razstavišču
Vodilni strokovnjaki za najnovejšo tehnologijo so na konferenci IMPULZ opozorili, da je razkorak med tehnološkim potencialom Evrope in dejanskim tehnološkim razvojem vse večji. Na odru sta se med drugim o razvoju pogovarjala človek in humanoidni robot.
Avtor:
23. oktober 2026 ob 6.24
Ljubljana - MMC RTV SLO
"Jože iz Vandri Robotics, prvi slovenski humanoidni robot," se nam je na Gospodarskem razstavišču v zborni knjižni slovenščini predstavil skoraj enoletni robot iz Slovenije. Jože je državo že večkrat zastopal na tehnoloških sejmih, gostoval v oddajah, se preizkusil na recepciji v hotelu. Tokrat pa se je 21. oktobra v Ljubljani skupaj s svojo ekipo udeležil prvega svetovnega srečanja različnih humanoidnih vrst.
Na IMPULZ-u, enodnevni konferenci o najnovejših tehnologijah za najpomembnejše domače in tuje strokovnjake ter poslovneže s področja, je namreč na odru s svojimi samostojnimi odgovori zastopal umetno inteligenco. Skupaj s še dvema robotoma je z ljudmi govoril o tehnologiji, družbi in skupni prihodnosti. Jože ni bil stroj ali razstavni eksponat, bil je sogovornik.
Dve inteligenci, ena skupna prihodnost
Na odru sta se srečali človeška in umetna inteligenca. Ta druga ni več le v naših pametnih napravah, ampak se premika, razmišlja, govori in ima svojo osebnost. Prihaja v proizvodnjo, skladišča, zdravstvene ustanove in naše dnevne sobe. Hologramski robot s prozornim zaslonom Lumen je sicer zatrdil, da nikoli ne bi v imenu človeka odločal o drugem človeku, rad pa opravlja bolj praktične naloge: namesto ljudi odgovarja na ponavljajoča se vprašanja, denimo na recepciji.
Poudaril je, da morajo ljudje, ki so pred njim opravljali delo na recepciji, dobiti usposabljanje in boljše delo, sicer ne gre za napredek: "Tudi jaz potrebujem ljudi, ki me učijo, vzdržujejo in nadzirajo. Vsak robot okoli sebe ustvari nova dela."
Jože je pojasnil, da bi rad služil skupnosti: "Najprej bi pomagal tam, kjer primanjkuje ljudi, denimo v domovih za starejše ali pri dostavi v odročne kraje, dobiček pa bi ostal podjetju, da kupi naslednjega robota za skupnost."
Izziv v robotiki je fizična inteligenca
V tovarnah in podjetjih so na tej točki razvoja roboti večinoma dobro sprejeti, je pojasnil Luka Slapnik iz Vandri Robotics. "Nekateri pa v robotu takoj vidijo strah. To poskušamo sistematično odpraviti, poskušamo jim pojasniti, da je to naslednje orodje, torej pomočnik, ki jim bo pomagal," je dejal Slapnik.
Roboti na odru niso imeli nikakršnih težav z govorjenjem, večje preglavice so jim povzročale stopnice. Pri prvem opravilu so lahko bili samostojni, pri drugem še ne. Slapnik je napovedal, da bo razvoj fizičnih zmogljivosti robotov napredoval s podobno hitrostjo kot razvoj modelov umetne inteligence: "Za opravila, kjer so potrebne večje nosilnosti, roboti še niso dovolj fizično razviti, to še predstavlja izziv. Ponavljajočih se opravil v industriji se pa roboti zelo hitro naučijo, kasneje se jim potem le dodeljujejo nove naloge."
Tudi humanoidni robot Franci je priznal, da ima težave s prijemanjem predmetov, ki jih še ni nikoli videl, dobro pa že lovi ravnotežje in hodi. "Prijem neznanega predmeta je precej težek, saj to zahteva koordinacijo, veliko senzorjev in motorjev, prav tako pa moram biti prepričan, da sem objekt pravilno zaznal. Najtežja pa je seveda kombinacija vsega skupaj, saj premikanje in procesiranje precej oteži hojo in ravnotežje."
Kdo obdeluje podatke?
Pomislek o zbiranju podatkov in njihovi rabi je na okrogli mizi med ljudmi in roboti v ospredje postavila intermedijska umetnica in raziskovalka Valerie Wolf Gang, ki v ustvarjanje pogosto vključuje najnovejšo tehnologijo. Ves čas pa se sprašuje, kdo je na drugi strani robotov, med njimi tudi na drugi strani Francija, ki si je zaželel ustvariti umetniško delo skupaj z Valerie.
"Kdo te upravlja, kdo posluša, kdo snema? Jaz sicer pri delu nimam tajnih podatkov, ampak še vseeno se moramo pri uporabi tehnologije vedno vprašati, kdo je na drugi strani. Verjamem, da si avtonomen, ampak vedno je na mestu vprašanje podatkov: kje se zbirajo in kdo jih obdeluje," se je spraševala.
Med pomisleki slovenskih podjetij o uporabi umetne inteligence varstvo osebnih podatkov
Da se podobno kot Valerie sprašuje tudi veliko slovenskih podjetij, je na drugi okrogli mizi o pripravljenosti Slovenije na umetno inteligenco povedal Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj. Pojasnil je, da so podjetja v Sloveniji uspešna pri uporabi digitalnih tehnologij v proizvodnji, slabše pa jim gre nadgradnja poslovnih modelov in procesov s podatki – pri tem so neodločna.
Po njegovih navedbah tako med drugim 57 odstotkov malih podjetij in 20 odstotkov velikih v Sloveniji meni, da digitalizacija zanje ni bistvenega pomena. Pri tem kot razlog po podatkih statističnega urada, na katere se je skliceval Wostner, navajajo predvsem nejasen razvoj umetne inteligence (pri digitalizaciji ni mogoče vsega vnaprej predvideti) in zahtevno integracijo podatkov.
Največkrat pa jih pri uporabi umetne inteligence zaustavljajo pravni pomisleki in varstvo osebnih podatkov. "Seveda so to upravičeni pomisleki, a mislim, da jih v veliki meri ali vsaj v veliko preveliki meri uporabljamo za izgovor, zakaj nasprotujemo umetni inteligenci," je bil jasen sogovornik.
Z umetno inteligenco do višjega življenjskega standarda
Boštjan Bandelj iz podjetja Belektron, kjer trgujejo z emisijskimi kuponi, je zatrdil, da je bil pravi čas za uvajanje umetne inteligence v obstoječe delovne procese v slovenskih podjetjih že včeraj. Vsak zamujeni dan vodi v nekonkurenčnost. "Pri umetni inteligenci je popolnoma jasno, da je to področje, ki bo v naslednjih letih ali pa mogoče celo desetletjih gonilna sila razvoja svetovnega gospodarstva, povečevanja produktivnosti, ustvarjanja vrednosti storitev in tudi vrednosti lastniškega kapitala," je bil konkreten.
Wostner je k temu dodal, da slovenska podjetja v svoje procese prepočasi vključujejo umetno inteligenco, kar predstavlja slabšo produktivnost in slabšo kakovost življenja. "Umetna inteligenca ni zgodba, ki bi ljudem škodovala ali poslabševala delovna mesta in zaposlitve. Obratno – opravljala bo najbolj zoprna opravila, zmanjšala birokracijo, na osnovi tega bomo imeli višjo dodano vrednost, iz katere si bomo lahko izplačevali višje plače in živeli v še lepši državi."
Se znanost in industrija v Sloveniji povezujeta?
Bandelj potencial umetne inteligence med drugim vidi v zagotavljanju stabilne oskrbe z električno energijo in splošnem povezovanju z energetiko. Robert Dominko s Kemijskega inštituta pa se je spraševal, ali imamo v Sloveniji sploh dovolj energetske moči, da bomo lahko poganjali umetno inteligenco v vseh podjetjih. Zatrdil je, da med znanostjo in industrijo ni povezovalnega člena: "V Sloveniji in tudi v Evropi smo nekako zaspali na področju prehoda od odlične znanosti do tehnoloških rešitev."
S tem se je strinjala tudi Ines Vodopivec iz mednarodne organizacije AI4LAM, ki povezuje knjižnice, arhive in muzeje na področju umetne inteligence. Med velikimi podatkovnimi zbirkami je omenila NUK, ki ga brez medsektorskega povezovanja podjetja ne morejo uporabiti za urjenje modelov umetne inteligence za svoje potrebe. Dodala je še, da so podatki danes kapital, ki brez znanja in investicij ostaja neizkoriščen.
Ključna je torej domača infrastruktura za uporabo in razširjanje umetne inteligence v slovenskih podjetjih, je sklenil Marko Štefančič iz Kompetenčnega centra za umetno inteligenco. Na centru ponujajo raznolika svetovanja podjetjem pri optimiziranju delovnega procesa z uporabo umetne inteligence.
Na Gospodarskem razstavišču tudi Arena tehnologij
Prav tako pa je ob Dunajski cesti v Ljubljani 21. oktobra potekala tretja Arena tehnologij, ki jo za mlade pripravlja Tehnološki park Ljubljana. Na enem mestu se je po pojasnilih organizatorjev zbralo več kot 50 slovenskih tehnoloških podjetij, ustanov in organizacij, ki jih je obiskalo več kot pet tisoč mladih.
Osnovnošolci in srednješolci so lahko od blizu med drugim spoznavali bioreaktorje, vodikove tehnologije, robotske roke in prototipe novih materialov. Več so lahko od inženirjev, raziskovalcev, drugih strokovnjakov in študentov izvedeli tudi o kibernetski varnosti, lažnih vsebinah, možganskih valovih in boleznih. Arena tehnologij je letos prvič dobila tudi segment Mladi izumitelj, v katerem so mladi pred vrstniki predstavili svoje izume in prototipe.
Arena tehnologij je bila sicer namenjena tudi mladim med 19. in 30. letom starosti, ki so se lahko na neposrednih srečanjih z različnimi delodajalci pogovarjali o bolj konkretnih idejah. Predstavnikom podjetij so lahko predstavili svoje razvojne projekte in zaključne naloge ter se pogovorili o praktičnem delu ali prvi zaposlitvi.
VIR: https://www.rtvslo.si/