Slovenska avdiovizualna (AV) industrija ima velik gospodarski, izvozni in razvojni potencial, vendar za njegovo uresničitev potrebuje konkurenčnejše spodbude in dolgoročno podporo države. To je bilo osrednje sporočilo dogodka Kultura, ki ustvarja gospodarstvo: čas je za skupno AV-politiko, ki ga je 20. oktobra 2026 v ljubljanskem Grand Plaza Hotelu Akademija Finance pripravila v sodelovanju z AIPA in Zvezo društev slovenskih filmskih ustvarjalcev.

Drugi letošnji dogodek, namenjen gospodarskemu pomenu AV industrije, je povezal domače in tuje strokovnjake, predstavnike ustvarjalne skupnosti in odločevalce v razpravi o gospodarskih učinkih vlaganj v AV produkcijo ter izkušnjah držav, ki so s premišljenimi spodbudami okrepile svojo mednarodno konkurenčnost.

Dogodek je pritegnil veliko zanimanja tako med udeleženci v dvorani kot med tistimi, ki so razpravo spremljali prek spletnega prenosa. Zbrane je uvodoma pozdravil Gregor Štibernik, direktor AIPA, ki je poudaril pomen povezovanja ustvarjalcev, gospodarstva in odločevalcev pri oblikovanju dolgoročne razvojne politike za slovensko AV industrijo.

Vlaganja v AV industrijo ustvarjajo večkratne gospodarske učinke

Ekonomske in družbene učinke spodbujanja AV dejavnosti v Sloveniji je predstavil red. prof. dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegova analiza kaže, da bi lahko država z večjimi in ustrezneje oblikovanimi spodbudami pomembno povečala gospodarsko aktivnost, obseg domačih naročil ter privlačnost Slovenije za tuje produkcije.

Po izračunih bi deset milijonov evrov državnih spodbud lahko ustvarilo 22,5 milijona evrov dodatnih domačih naročil, skupni bruto učinki v gospodarstvu pa bi presegli 44 milijonov evrov letno. Takšni učinki bi bili dosegljivi ob ustreznem programu podpore in zvišanju osnovnih denarnih povračil za tuje produkcije na 30 odstotkov.

Slovenija je sistem 25-odstotnih denarnih povračil uvedla leta 2017, vendar ta danes ne zagotavlja več zadostne konkurenčnosti. Producent Alen Vizetič je poudaril, da ima Slovenija zaradi dolgoletnega sodelovanja pri mednarodnih, predvsem oglaševalskih produkcijah, danes izjemno usposobljene filmske ekipe, ki lahko sodelujejo tudi pri najzahtevnejših projektih. Večji izziv vidi v prenizkih vlaganjih v domačo filmsko in televizijsko produkcijo. »Najbolje bi bilo okrepiti slovensko produkcijo in čim več vlagati v scenariste, režiserje in igralce, da bodo lahko več ustvarjali ter svoje ime uveljavili tudi v Evropi in svetu,« je poudaril. Ob tem je kot pomembno konkurenčno prednost Slovenije izpostavil tudi njeno geografsko lego, raznolike snemalne lokacije in dobro povezanost s sosednjimi državami.

Hrvaška in Estonija dokazujeta, da se vlaganja obrestujejo

Pomemben del posveta je bil namenjen predstavitvi dobrih praks iz držav, ki so AV industrijo prepoznale kot strateško razvojno priložnost.

Nikolai Mihailišin, producent in partner pri Münchhausen Productions, je predstavil estonski model, kjer denarna povračila za tuje produkcije dosegajo od 30 do 40 odstotkov upravičenih stroškov. Po predstavljenih podatkih so gospodarski učinki vlaganj v panogo petkratni, pomembna dodana vrednost pa je tudi prenos znanja in izkušenj na domače filmske ustvarjalce in tehnične ekipe.

Hrvaške izkušnje je predstavila Tanja Ladović Blažević iz Hrvaškega avdiovizualnega centra. Hrvaška je sistem spodbud uvedla pred dobrim desetletjem, nato pa osnovno stopnjo denarnih povračil zvišala na 25 odstotkov, z dodatnimi petimi odstotki za snemanja na gospodarsko manj razvitih območjih. Takšna politika je prispevala k prihodu velikih mednarodnih produkcij, med drugim serije Igra prestolov in filma Robin Hood.

Primeri iz tujine kažejo, da učinki premišljenih spodbud presegajo neposredno filmsko produkcijo. Povečujejo povpraševanje po lokalnih storitvah, ustvarjajo delovna mesta, krepijo strokovno usposobljenost ter prispevajo k mednarodni prepoznavnosti države.

AIPA povezuje ustvarjalce, gospodarstvo in odločevalce

Za AIPA je bil to že drugi letošnji dogodek v okviru Akademije Finance, namenjen širši razpravi o gospodarskem pomenu AV industrije. Marca je srečanje Ustvarjalnost, ki vrača investicije: AV industrija kot skriti adut slovenskega gospodarstva odprlo vprašanja gospodarskih učinkov panoge in možnosti za njen nadaljnji razvoj, oktobrski dogodek pa je razpravo nadgradil s konkretnimi ekonomskimi izračuni, mednarodnimi primerjavami in predlogi za oblikovanje skupne AV politike.

»AV industrija ni zgolj področje kulture, temveč pomemben del gospodarstva, ki ustvarja delovna mesta, povezuje številne dejavnosti in ima velik mednarodni potencial. Na AIPA želimo s takšnimi dogodki povezovati ustvarjalce, producente, gospodarstvo in odločevalce ter razpravo o prihodnosti panoge podpreti s konkretnimi podatki in dobrimi praksami. Za naše člane je pomembno, da se slovenska AV industrija razvija, da nastaja več kakovostnih del in da imajo ustvarjalci ter drugi imetniki pravic več priložnosti za delo in ustrezno plačilo. Zato bomo tudi v prihodnje dejavno sodelovali pri oblikovanju okolja, ki bo spodbujalo ustvarjalnost, naložbe in razvoj celotne panoge,« poudarja Gregor Štibernik, direktor AIPA.

Pri teh prizadevanjih AIPA izhaja tudi iz svoje regionalne in mednarodne vpetosti, saj s sodelovanjem s partnerskimi organizacijami ter izmenjavo izkušenj in dobrih praks prispeva k povezovanju slovenskega AV prostora s širšim evropskim okoljem.

Od gospodarskega potenciala do skupne AV-politike

Razprava je znova pokazala, da ima Slovenija številne prednosti za nadaljnji razvoj AV industrije, od usposobljenih ustvarjalcev in produkcijskih ekip do raznolikih snemalnih lokacij in izkušenj z mednarodnimi projekti. Za njihov učinkovitejši izkoristek pa bodo potrebni konkurenčnejši finančni mehanizmi, stabilno podporno okolje in dolgoročna razvojna usmeritev.

Za slovenske AV ustvarjalce, izvajalce in producente bi krepitev domače produkcije ter prihod novih mednarodnih projektov pomenila več ustvarjalnih in poslovnih priložnosti, nova sodelovanja in večjo prepoznavnost njihovih del. Prav zato je pomembno, da razprava o gospodarskem potencialu panoge preraste v konkretne razvojne ukrepe, ki bodo koristili tako ustvarjalni skupnosti kot slovenskemu gospodarstvu.

Vir & foto: STA 

VIR: https://aipa.si/