Živa Jemenšek iz Spodnjega Porčiča je eno od 195 deklet, ki so na letošnji splošni maturi dosegla najmanj 30 od 34 možnih točk. S fanti vred je bilo sicer zlatih maturantov na splošni maturi 324, kar je nekaj več kot lani, ko jih je bilo 315. Živa je bila dijakinja II. gimnazije Maribor, kjer se lahko pohvalijo z 12 zlatimi in enim diamantnim maturantom, torej tistim, ki je na splošni maturi dosegel vse točke.

Senka Dreu 

Lenartčanka Živa Jemenšek je dijaška leta sklenila kot zlata maturantka. Foto: Senka Dreu

Živa Jemenšek iz Spodnjega Porčiča je eno od 195 deklet, ki so na letošnji splošni maturi dosegla najmanj 30 od 34 možnih točk. S fanti vred je bilo sicer zlatih maturantov na splošni maturi 324, kar je nekaj več kot lani, ko jih je bilo 315. Živa je bila dijakinja II. gimnazije Maribor, kjer se lahko pohvalijo z 12 zlatimi in enim diamantnim maturantom, torej tistim, ki je na splošni maturi dosegel vse točke.


Zaključila dve srednji šoli

A II. gimnazija ni edina šola, ki jo je lenarška odličnjakinja zaključila. »Hkrati sem obiskovala tudi mariborski konservatorij za glasbo, smer kitara. Igram jo od svojega šestega leta in priznam, da sem pri odločitvi o nadaljnjem šolanju precej kolebala med študijem glasbe in naravoslovja,« pripoveduje, »a je slednjič prevagalo mnenje, da je poklic veterinarja zame verjetno bolj zanesljiv kot poklic glasbenice.«


Ko ni časa, je ključna organizacija

In kako je uspela usklajevati šolanje na dveh med seboj povsem različnih, a zahtevnih šolah? »Tempo je bil kar naporen – dopoldan pouk na gimnaziji, popoldan na konservatoriju. Običajno sem imela vmes le malo časa za učenje, zato sem razvila neko svojo metodo učenja. Nikdar si nisem delala izpiskov iz knjig, kot to počnejo številni moji vrstniki, saj za kaj takega preprosto nisem imela časa, pač pa sem se učila po principu Prebereš, ponoviš in si zapomniš. Naučila sem si organizirati čas, mislim, da mi bo to koristilo tudi kasneje v življenju,« je prepričana, prek glasbe pa se je že zgodaj soočila s premagovanjem treme, kar je prav tako pomembno za uspešno kariero.

Čeprav je ob gimnaziji končala tudi konservatorij za glasbo, smer kitara, se je odločila za študij veterine. Foto: osebni arhiv
Od nekdaj sta ji blizu biologija in ljubezen do živali, zato Živa verjame, da bo dobra veterinarka. Ali bo skrbela za velike ali male živali, se za zdaj še ni odločila, se pa bolj nagiba k slednjim. »Sem zelo komunikativna, rada delam z ljudmi, kar mi bo, če bom delala na kakšni kliniki za male živali, zelo koristilo.«


Kitara ne bo pristala v kotu

Dejstvo, da se oktobra iz Lenarta odpravlja na študij veterine v Ljubljano, pa ne pomeni, da je kitaro postavila v kot. »Rada bi ostala v glasbenem svetu. Imam veliko kontaktov s konservatorija, tako da bom mogoče zaigrala v kakšnem bendu. Čeprav sem v osnovi kitaristka klasične glasbe, je moj glasbeni okus zelo širok in poleg klasike zajema vse od jazza do narodnozabavne glasbe.«


Avtorica himne za oratorij

Kot ljubiteljica otrok in glasbe zadnja leta kot animatorka sodeluje na lenarškem oratoriju. Lanski je potekal pod geslom Osvobodi me!; udeležilo se ga je več kot 90 otrok, ki so skupaj z 27 animatorji spoznavali življenje župnijskega zavetnika svetega Lenarta. Vsak oratorij ima svojo himno – pod lansko se je podpisala prav Živa, saj jo je napisala in uglasbila. »Kitara vsekakor ostaja moja zvesta spremljevalka,« sklene lenarška zlata maturantka in bodoča veterinarka.

VIR: https://ovtar24.si/