Kako se na dvig morske gladine, vročinske valove, pomanjkanje vode in ekstremne vremenske dogodke prilagajajo obalne občine? Udeleženci enodnevnega dogodka Podnebni sprehod, ki ga je organizirala Skupnost občin Slovenije v okviru Podnebne pisarne, so odgovore iskali v Piranu, Portorožu in Strunjanu.

Kako se na dvig morske gladine, vročinske valove, pomanjkanje vode in ekstremne vremenske dogodke prilagajajo obalne občine? Udeleženci enodnevnega dogodka Podnebni sprehod, ki ga je organizirala Skupnost občin Slovenije v okviru Podnebne pisarne, so odgovore iskali v Piranu, Portorožu in Strunjanu.

Slovenska Obala je zaradi podnebnih sprememb vse bolj izpostavljena dvigu morske gladine, naraščajočim temperaturam in vročinskim valovom, daljšim sušnim obdobjem in pomanjkanju vode ter visokim plimam in intenzivnejšim vremenskim dogodkom. Poseben izziv predstavlja tudi velika turistična obremenitev, ki prav v poletnih mesecih dodatno povečuje potrebe po vodi, mobilnosti in urejanju javnega prostora. Udeleženci Podnebnega sprehoda so dobili priložnost iz prve roke spoznati, kako se s temi izzivi soočajo lokalne skupnosti in upravljavci zavarovanih območij ter katere rešitve bi bilo mogoče prenesti tudi v druge občine.

Ker v Podnebni pisarni spodbujajo trajnostno mobilnost, je bil tokratni sprehod nekoliko drugačen, saj so udeleženci del poti opravili peš, del pa s kolesi. Od Pirana so se ob morju zapeljali skozi Portorož in nato po Porečanki oz. Parenzani, nekdanji železniški progi, ki je danes urejena kot kolesarska pot skozi predor Valeta nadaljevali proti Strunjanu.

Podnebni sprehod se je začel na Tartinijevem trgu, kjer je zbrane pozdravil podžupan Občine Piran Robert Fakin. Prav osrednji piranski trg nazorno kaže ranljivost obalnih mest, saj je zaradi nizke lege že danes izpostavljen poplavljanju ob visokih plimah, z dvigovanjem morske gladine pa lahko pričakujemo pogostejše in dolgotrajnejše poplavne dogodke. Projekcije za severni Jadran kažejo na nadaljnje zviševanje morske gladine. Fizik in oceanograf dr. Matjaž Ličer (Nacionalni inštitut za biologijo in Agencija RS za okolje) opozarja, da bi že približno 30-cm dvig srednje gladine morja lahko močno povečal pogostost oz. trajanje preseganja poplavnih opozorilnih nivojev. Pri načrtovanju obalnega prostora in infrastrukture je zato treba upoštevati ne le današnje razmere, ampak tudi različne prihodnje podnebne scenarije.

Po Piranu je udeležence popeljala Vesna Zorko iz Občine Piran, ki je predstavila tudi rezultate evropskega projekta SCORE, v okviru katerega je bil vzpostavljen Živi laboratorij Piran za iskanje rešitev za podnebno odpornejše mesto. Med drugim so si ogledali zgodovinske vodnjake oz. cisterne iz 15. stoletja, za katere občina preučuje možnosti ponovne uporabe za zbiranje deževnice, na primer za zalivanje.

Udeleženci Podnebnega sprehoda so pot s kolesi nadaljevali proti Portorožu, kjer podnebne izzive dodatno stopnjuje velika poletna turistična obremenitev. Kot je predstavila Mojca Hilj Trivić, vodja Urada za investicije Občine Piran, so v zadnjih letih izvedli več ureditev javnega prostora ob morju.

Eden največjih izzivov slovenske Istre ostaja zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne vode. Težava je posebej izrazita poleti, ko se zaradi sušnih razmer zmanjšuje razpoložljivost vode, hkrati pa se zaradi turistične sezone močno poveča njena poraba. Občina je vključena v širši projekt izboljšanja oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in Krasa, ki povezuje 11 občin ter predvideva boljše povezovanje obstoječih vodovodnih sistemov, vzpostavitev centralnega rezervoarja in obnovo dotrajane infrastrukture. Pomemben del prilagajanja je namreč tudi zmanjševanje izgub vode in učinkovitejše upravljanje obstoječih vodnih virov.

Podnebni sprehod se je iz Portoroža nadaljeval po poti proti Strunjanu, kjer se posledice podnebnih sprememb izrazito kažejo v občutljivih obalnih in morskih ekosistemih. 

JZ Krajinski park Strunjan sodeluje tudi v projektu LIFE4ADAPT, v okviru katerega bodo preizkušali konkretne ukrepe prilagajanja obalnega prostora podnebnim spremembam. Načrtujejo ozelenitev pregretega degradiranega območja oz. parkirišča v Strunjanu, s katero želijo zmanjšati učinek toplotnega otoka, obnovo nasipa lagune Stjuža s tradicionalno tehniko mokre suhogradnje ter protierozijske ukrepe na območju strunjanskega klifa oziroma poti proti Zalivu sv. Križa.

Tokratni Podnebni sprehod po Obali je pokazal, da se na podnebne izzive lahko odzivamo z zelo različnimi, predvsem pa konkretnimi in lokalnemu okolju prilagojenimi rešitvami – od ponovne uporabe obstoječe infrastrukture za zbiranje meteorne vode, zmanjševanja izgub v vodovodnih sistemih in ozelenjevanja javnih površin do protipoplavnih in protierozijskih ukrepov ter obnove občutljivih obalnih ekosistemov. Predstavljene dobre prakse Pirana, Portoroža in Strunjana kažejo, kako je mogoče prilagajanje podnebnim spremembam vključevati v urejanje javnega prostora, upravljanje voda, varstvo narave, trajnostno mobilnost in načrtovanje prihodnjih občinskih investicij.

Podrobnejše poročilo z dogodka si lahko preberete na spletni strani Skupnost občin Slovenije.

Vir fotografij: Skupnost občine Slovenije

VIR: https://www.samo1planet.si/