V drugem sklopu julijskih novic pišemo, da evropski kulturno-kreativni sektor po podatkih Eurostata zaposluje skoraj devet milijonov ljudi. Evropska komisija je objavila kodeks ravnanja za označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, hkrati pa preučuje vzpostavitev registra za prepoved podatkovnega rudarjenja. Med pomembnejšimi novostmi je tudi imenovanje Francoza Pascala Faureja za novega namestnika generalnega direktorja WIPO za avtorsko pravo in kreativne industrije.

Med novostmi iz industrije znova prevladujejo teme, povezane z vplivom umetne inteligence na ustvarjalce in njihove pravice. Pišemo, da je varovanje avtorskih pravic v dobi umetne inteligence vse pomembnejše, ustvarjalci pa si želijo z umetno inteligenco sodelovati, ne pa da jih ta izriva ali zgolj črpa vrednost iz njihovih del. Civilna družba in strokovnjaki zato Evropsko unijo pozivajo k strožjemu nadzoru nad najnaprednejšimi modeli umetne inteligence. Medtem upravljalci umetne inteligence vstopajo na trg mikrodram, prvi mladinski film z virtualno igralko pa napoveduje novo poglavje v filmski industriji.

Preberete lahko tudi, da več kot 70 organizacij evropskega kulturno-kreativnega sektorja zahteva večji proračun za kulturo v programu AgoraEU. YouTube je z evropskimi ustvarjalci začel pogovore o prihodnjem razvoju platforme in monetizaciji vsebin, Paramountov prevzem družbe Warner Bros. Discovery pa je vse bolj pod drobnogledom ameriških zakonodajalcev in Evropske komisije. Netflix se vse glasneje pritožuje nad francosko zakonodajo na področju investicij, medtem ko je TikTok v tej državi daleč najbolj gledana platforma. Pišemo tudi o tem, kako se kinematografi spreminjajo v širša središča zabave, ter o razpravah na festivalu v Karlovih Varih, kjer so posebno pozornost namenili položaju ustvarjalcev, kulturni raznolikosti in vključevanju večjega števila glasov v evropsko kinematografijo.

V pravnih zadevah izpostavljamo primer Streamz, ki bi lahko pred Sodiščem EU odločal o prihodnosti nadomestil za ustvarjalce na spletnih platformah. Ženevska univerza je objavila odmevno študijo, ki poudarja, da sta za pravično nadomestilo v digitalni dobi ključna večja transparentnost in kolektivno upravljanje. Pišemo tudi, da bi lahko evropska pravila za digitalne trge okrepila konkurenco na področju umetne inteligence, Velika Britanija pa pripravlja nov predlog zakona za večjo preglednost nad vsebinami, ki jih uporablja umetna inteligenca. Med pomembnejšimi pravnimi temami so še vprašanje odgovornosti upravljalcev umetne inteligence za škodo, ki jo povzroči avtonomno delovanje sistemov, ter pomen človeka kot osrednjega nosilca ustvarjalnega procesa tudi v času umetne inteligence. Predstavljamo tudi primer McCallum, v katerem je avstralsko sodišče potrdilo pravico režiserja do navedbe imena v predstavitvah filma. Pregled novic zaključujemo s povzetkom portala Kluwer Copyright Blog o najpomembnejših evropskih vprašanjih s področja avtorskega prava v drugem letošnjem četrtletju.

EVROPSKE IN MEDNARODNE INSTITUCIJE

Evropski kulturno-kreativni sektor zaposluje skoraj devet milijonov ljudi

Eurostat: Evropski kulturno-kreativni sektor je lani zaposloval 8,9 milijona ljudi oziroma 4,3 odstotka vseh zaposlenih v EU, kažejo podatki evropskega statističnega urada (Eurostat). Skoraj polovica zaposlenih je bila stara med 30 in 49 let. Podatki potrjujejo, da sektor ostaja pomemben del evropskega gospodarstva in trga dela, kljub izzivom, povezanim z digitalizacijo, spremembami poslovnih modelov in vse večjim vplivom umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Evropska komisija objavila vodnik za podpis kodeksa za označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco

Evropska komisija: Evropska komisija je objavila vodnik, kako lahko zainteresirani deležniki pristopijo h kodeksu za označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco. Kodeks naj bi ponudnikom in uporabnikom umetne inteligence pomagal pri izpolnjevanju obveznosti iz akta o umetni inteligenci, predvsem glede označevanja in prepoznavnosti vsebin, ki jih ustvari ali spremeni umetna inteligenca. Pristop h kodeksu je prostovoljen, vendar lahko predstavlja pomembno orodje za dokazovanje skladnosti z evropskimi pravili o transparentnosti umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Komisija preučuje tudi vzpostavitev registra za prepoved podatkovnega rudarjenja

Evropska komisija: Evropska komisija je objavila študijo o možnosti vzpostavitve evropskega registra za uveljavljanje t. i. opt-out pravice pri podatkovnem in besedilnem rudarjenju (TDM). Z registrom bi lahko imetniki pravic lažje omejili oz. prepovedali uporabo njihovih del za šolanje sistemov umetne inteligence in druge oblike avtomatizirane analize podatkov. Študija ocenjuje tako pravno kot tehnično izvedljivost takšnega registra, ki bi lahko postal pomemben element prihodnjega upravljanja avtorskih pravic v dobi umetne inteligence.  Več o tem tukaj.

Francoz Faure novi namestnik generalnega direktorja WIPO za avtorsko pravo in kreativne industrije

WIPO: Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je za namestnika generalnega direktorja sektorja za avtorsko pravo, kreativno gospodarstvo in upravljanje intelektualne lastnine imenovala Francoza Pascala Faura. Ta ima dolgoletne izkušnje na področju intelektualne lastnine, inovacij in javnih politik, imenovanje pa prihaja v času intenzivnih mednarodnih razprav o vplivu umetne inteligence na avtorske pravice, upravljanje pravic in razvoj kreativnih industrij. Več o tem tukaj.

INDUSTRIJA

Ustvarjalci opozarjajo, da je varovanje avtorskih pravic  ključno v dobi umetne inteligence

The Guardian: V komentarju z naslovom Ne želim ameriškega tehnološkega milijarderja za svojega pokrovitelja avtor opozarja, da umetna inteligenca ne sme postati izgovor za oslabitev avtorskih pravic. Ustvarjalci po njegovem mnenju ne nasprotujejo tehnološkemu razvoju, temveč zahtevajo, da se njihova dela ne uporabljajo brez dovoljenja in ustreznega nadomestila. Avtor tudi izpostavlja, da je varstvo avtorskih pravic eden ključnih pogojev za ohranitev neodvisne kulture, ustvarjalnosti in profesionalnega ustvarjanja v digitalni dobi. Več o tem tukaj.

Ustvarjalci želijo sodelovati z umetno inteligenco, ne pa biti izrinjeni

CISAC: Na konferenci Mednarodne konfederacije društev avtorjev in skladateljev (CISAC) so ustvarjalci poudarili, da ne nasprotujejo razvoju umetne inteligence, vendar zahtevajo spoštovanje avtorskih pravic in pravično nadomestilo za uporabo njihovih del. Pod sloganom Če naše delo ustvarja vrednost za vas, potem tudi vi ovrednotite nas so opozorili, da sistemi umetne inteligence temeljijo na vsebinah, ki so jih ustvarili avtorji. Udeleženci so pozvali k oblikovanju modelov sodelovanja med ustvarjalnim sektorjem in industrijo umetne inteligence, ki bodo temeljili na licenciranju, transparentnosti in poštenemu plačilu. Predsednik CISAC Björn Ulvaeus pa je v Združenih narodih oblikovalce politik pozval k pripravi mednarodnih pravil, ki bi zagotovila pravičen delež ustvarjalcev pri prihodkih, ustvarjenih z umetno inteligenco. V prispevku Umetna inteligenca za dobro – toda za koga? je opozoril, da razvoj umetne inteligence ne sme temeljiti na izkoriščanju del brez ustreznega priznanja in nadomestila avtorjem. Po njegovem mnenju mora biti prihodnji razvoj umetne inteligence zasnovan na preglednosti, licenciranju in pravični delitvi vrednosti. Več o tem tukaj in tukaj.

Umetna inteligenca mora podpirati ustvarjalce, ne le črpati vrednosti iz njihovih del

IFRRO: Mednarodno združenje za uveljavljenje avtorskih pravic (IFRRO) je objavilo analizo z naslovom Biarritz Principles, v kateri obravnava vprašanje, kako zagotoviti, da razvoj umetne inteligence ne bo temeljil na nepooblaščeni uporabi ustvarjalnih del, temveč na sodelovanju z ustvarjalci in imetniki pravic. Avtorji analize poudarjajo, da mora umetna inteligenca delovati kot orodje za krepitev človeške ustvarjalnosti, pri čemer morajo biti zagotovljeni transparentnost, spoštovanje avtorskih pravic in pravično nadomestilo za uporabo ustvarjenih vsebin. Namen načel je oblikovati ravnotežje med tehnološkimi inovacijami in zaščito ustvarjalnega ekosistema. Več o tem tukaj.

Civilna družba in strokovnjaki pozivajo EU k strožjemu nadzoru nad najnaprednejšimi modeli umetne inteligence

Civil Society Joint Open Letter: Skupina organizacij civilne družbe, med katerimi so tudi številni strokovnjaki s področja novih tehnologij, je pozvala Evropsko komisijo, da zagotovi učinkovitejša izvršilna pooblastila za nadzor nad najnaprednejšimi modeli umetne inteligence. V odprtem pismu opozarjajo, da mora EU zagotoviti varnost, preglednost in odgovornost pri razvoju teh modelov in da morajo regulatorji imeti dovolj pristojnosti za preverjanje tveganj in ukrepanje proti sistemom, ki bi lahko predstavljali nevarnost za družbo. Več o tem tukaj.

Character.ai vstopa na trg mikrodram z vsebinami, ustvarjenimi z umetno inteligenco

The Hollywood Reporter: Podjetje Character.ai, ki je znano predvsem po svojih pogovornih sistemih umetne inteligence, širi dejavnost na področje kratkih serijskih video vsebin oz. mikrodram. Novi format temelji na kratkih epizodah, prilagojenih mobilnemu gledanju, pri čemer podjetje uporablja generativno umetno inteligenco za razvoj animiranih serij in interaktivnih likov. Razvoj kaže na novo smer v zabavni industriji, kjer tehnološka podjetja iščejo načine za hitrejšo in cenejšo produkcijo vsebin, hkrati pa odpira vprašanja o spoštovanju avtorskih pravic, vlogi tradicionalnih ustvarjalcev in vzdržni prihodnosti produkcijskih modelov. Več o tem tukaj.

Film z virtualno igralko napoveduje novo poglavje v filmski industriji

The Hollywood Reporter: V mladinskem filmu Misaligned bo prvič nastopala z umetno inteligenco ustvarjena virtualna igralka, ki so jo poimenovali Tilly Norwood. Projekt raziskuje možnosti uporabe digitalnih likov v filmski produkciji in odpira številna vprašanja o prihodnosti igralskega poklica, avtorskih pravicah ter razmerju med ustvarjalci in sistemi umetne inteligence. Primer kaže, da se umetna inteligenca iz orodja za podporo produkciji vse hitreje seli tudi na področje ustvarjanja filmskih likov in nastopov. Več o tem tukaj.

Več kot 70 kulturnih organizacij zahteva večji proračun za kulturo v programu AgoraEU

Culture Action Europe: Več kot 70 evropskih organizacij kulturnikov in kreativcev je pozvalo evropske odločevalce, da v prihodnjem večletnem finančnem okviru EU zagotovijo ambicioznejše financiranje kulturnega dela programa AgoraEU. Organizacije zahtevajo, da se najmanj 25 odstotkov sredstev programa nameni kulturnemu področju, saj opozarjajo, da predlagani obseg financiranja ne odraža pomena kulturno-kreativnega sektorja za evropsko družbo, gospodarstvo in kulturno raznolikost in identiteto. Organizacije poudarjajo tudi potrebo po stabilnem financiranju, podpori čezmejnemu sodelovanju ter boljšim socialnim pogojev za ustvarjalce. Več o tem tukaj.

YouTube začel pogovore z evropskimi ustvarjalci o prihodnjem razvoju platforme in monetizaciji vsebin

YouTube Official Blog: YouTube je napovedal obsežno posvetovanje z ustvarjalci vsebin v vseh 27 državah članicah EU. Namen pobude je zbrati stališča ustvarjalcev o prihodnjem razvoju platforme, monetizaciji vsebin, uporabi umetne inteligence in regulativnih vprašanjih. Podjetje poudarja, da želi bolje razumeti potrebe evropskih ustvarjalcev ter njihove poglede na tehnološke in zakonodajne spremembe, ki vplivajo na digitalni ekosistem.Več o tem tukaj.

Paramountov prevzem Warner Bros. Discovery pod drobnogledom ameriških zakonodajalcev in Evropske komisije

Deadline in ScreenDaily: Dvanajst ameriških zveznih držav je po poročanju portala Deadline vložilo protimonopolno tožbo, s katero želi preprečiti približno110 milijard dolarjev (96 milijard evrov) vreden prevzem družbe Warner Bros. Discovery s strani Paramounta. Nasprotniki združitve opozarjajo, da bi nastala ena največjih medijskih skupin na svetu, kar bi lahko zmanjšalo konkurenco, omejilo raznolikost vsebin ter negativno vplivalo na ustvarjalce in potrošnike. Med kritiki posla so tudi predstavniki hollywoodske industrije in sindikatov, ki svarijo pred morebitnimi odpuščanji in dodatno koncentracijo moči v medijskem sektorju.

Paramount očitke zavrača in trdi, da je združitev potrebna za učinkovitejše tekmovanje z globalnimi pretočnimi platformami in tehnološkimi velikani in da bo dobra tudi za ustvarjalce. Paramount je po poročanju portalov Deadline in ScreenDaily medtem Evropski komisiji predložil vrsto zavez, s katerimi želi pridobiti odobritev za prevzem. Komisija namreč preučuje vpliv združitve na konkurenco, medijsko pluralnost ter položaj evropskih producentov in distributerjev.

Med ponujenimi ukrepi naj bi bili tudi mehanizmi za zaščito dostopa do vsebin in zmanjšanje morebitnih negativnih učinkov na evropski avdiovizualni trg. Kot pravijo strokovnjaki, bo odločitev Evropskem komisije močno vplivala na prihodnjo strukturo globalne medijske industrije in položaj evropskih ustvarjalcev.  Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

Netflix se pritožuje, da francoska pravila glede vlaganj v produkcijo postajajo pretirana

Variety: Direktorica Netflixa za Francijo Pauline Dauvin je kritizirala predlagano zaostritev pravil v Franciji, ki bi pretočnim platformam nalagala še večje obveznosti vlaganja v lokalno produkcijo. Po njenem mnenju nova pravila presegajo razumno ravnovesje med podporo lokalni industriji in konkurenčnostjo ponudnikov pretočnih storitev. Razprava odraža širše evropsko vprašanje, kako zagotoviti financiranje domače produkcije ob hkratnem ohranjanju privlačnosti evropskih trgov za globalne platforme. Več o tem tukaj.

TikTok v Franciji pritegne več pozornosti kot katerakoli druga platforma

Advanced Television: TikTok postaja ena najbolj vplivnih digitalnih platform za doseganje občinstva v Franciji, je dejal medijski analitik, producent in komentator Evan Shapiro. Platforma po pozornosti uporabnikov presega številne tradicionalne in digitalne konkurente, kar potrjuje nadaljnjo spremembo navad gledanja oz. uporabe vsebin.. Razvoj predstavlja nov izziv za evropske medijske ustvarjalce, ki morajo vse bolj prilagajati distribucijske strategije okolju, kjer imajo kratke in algoritmično priporočene vsebine vedno večji vpliv, je še dejal. Več o tem tukaj.

Kinematografi se spreminjajo v širša središča zabave

Advanced Television: Kinematografi se vse bolj preoblikujejo iz klasičnih prostorov za ogled filmov v širša zabavna središča. Globalni prihodki kinematografskega trga so se lani v primerjavi z letom 2024 povečali za sedem odstotkov na 34,6 milijarde dolarjev (30,3 milijarde evrov), do leta 2030 pa naj bi presegli 41,6 milijarde dolarjev, kaže poročilo analitske družbe Futuresource Consulting. Rast ne temelji več samo na večjem številu obiskovalcev, temveč predvsem na dražjih in kakovostnejših izkušnjah, kot so premium dvorane, veliki formati slike, boljši zvok, udobnejši sedeži in dodatne storitve.

Kinematografi poleg filmov vse pogosteje ponujajo tudi alternativne vsebine, kot so prenosi dogodkov v živo, koncertni filmi, športni dogodki in druge oblike zabave. Premium formati že predstavljajo približno 16 odstotkov obiskov v Severni Ameriki, medtem ko se ponudniki osredotočajo tudi na naročniške modele, prilagajanje cen in izboljšanje gostinske ponudbe. Več o tem tukaj.

Na festivalu v Karlovyh Varyih tudi o položaju ustvarjalcev, kulturni raznolikosti in vključevanju večjega števila glasov v evropski filmski industriji

Cineuropa: V okviru filmskega festivala v Karlovih Varih, ki je potekal med 3. in 11. julijem, so potekale tudi številne okrogle mize, na katerih so med drugim govorili o vprašanju raznolikosti evropske filmske produkciji, pa tudi o tem, katere družbene teme ostajajo premalo zastopane na velikem platnu. Razprave so se osredotočile tudi na položaj evropskih ustvarjalcev, financiranje produkcije in potrebo po večji vključenosti različnih glasov v evropski filmski industriji. Na festivalu je bilo tudi slišati,  da kulturna raznolikost ni pomembna le kot vrednota, ampak tudi kot temelj konkurenčnosti evropskega filma. Več o tem tukaj.

PRAVNE ZADEVE

Zadeva Streamz bi lahko odločala o prihodnosti nadomestil za ustvarjalce na spletnih platformah

SAA in Sodišče EU: Sodišče EU je julija obravnavalo eno najpomembnejših zadev s področja avtorskih pravic v EU v zadnjih letih, ki se nanaša na belgijsko implementacijo direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Belgija je avtorjem, izvajalcem in založnikom medijskih publikacij priznala in uzakonila posebne pravice do nadomestila za uporabo njihovih del na pretočnih in drugih spletnih platformah, kot so Spotify, Deezer, Meta, Google in Streamz. Te zdaj trdijo, da jim belgijska ureditev nalaga dodatna plačila, čeprav so pravice že pridobile z licencami. V postopku je belgijsko ureditev podprlo več držav članic EU, med njimi Nemčija, Francija, Italija in Španija, pa tudi številne organizacije avtorjev, izvajalcev in založnikov. Nasprotujejo pa ji pretočne platforme in del glasbene industrije.

Osrednje pravno vprašanje je, če lahko države članice poleg licenc uvedejo tudi dodatne pravice do nadomestila za avtorje in izvajalce ali pa je področje že v celoti urejeno z evropsko direktivo. Primer je pomemben tudi za avdiovizualni sektor, saj bi lahko prihodnja odločitev vplivala na modele financiranja ustvarjalcev v digitalnem okolju ter na razmerje med platformami in imetniki pravic po vsej EU. Mnenje generalnega pravobranilca Macieja Szpunarja je napovedano za november 2026, sodba pa se pričakuje v prihodnjem letu. Več o tem tukaj.

Do pravičnega nadomestila v digitalni dobi le z večjo transparentnostjo in kolektivnim upravljanjem

University of Geneva: Ženevska univerza je objavila raziskavo, ki obravnava prihodnost sistemov nagrajevanja ustvarjalcev v času digitalnih platform, pretočnih storitev in umetne inteligence. Avtorji opozarjajo, da sedanji modeli  ne zagotavljajo pravične delitve vrednosti, ki nastaja okoli ustvarjalnih del. Predlagajo nove pravice do nadomestila za uporabo vsebin pri šolanju umetne inteligence in na pretočnih platformah, preglednejše pogodbe, kolektivno upravljanje pravic in podatkov ter nove modele sodelovanja med ustvarjalci, uporabniki in platformami. Cilj predlogov je povečati transparentnost in okrepiti pogajalski položaj ustvarjalcev v digitalnem okolju. Več o tem tukaj.

Evropska pravila za digitalne trge bi lahko okrepila konkurenco na področju umetne inteligence

Bruegel: Raziskovalni center Bruegel v analizi ugotavlja, da bi lahko 6(7). člen Akta o digitalnih trgih (DMA) pomembno vplival na razvoj konkurence na področju umetne inteligence. Določba namreč od velikih digitalnih platform zahteva večjo interoperabilnost njihovih storitev, kar bi lahko zmanjšalo odvisnost upravljalcev umetne inteligence od največjih tehnoloških podjetij. Avtorji menijo, da bi učinkovito izvajanje pravil lahko spodbudilo inovacije in okrepilo konkurenčnost evropskega tehnološkega sektorja. Več o tem tukaj.

Velika Britanija z novim predlogom zakona za večjo preglednost pri uporabi vsebin za umetno inteligenco

Pinsent Masons: V britanskem parlamentu je bil predstavljen nov predlog zakona, ki želi povečati preglednost glede uporabe spletnih vsebin za šolanje sistemov umetne inteligence. Predlog bi od upravljavcev spletnih botov, ki sistematično dostopajo in kopirajo vsebine z britanskih spletnih strani, zahteval razkritje njihove identitete in namena uporabe podatkov. Pobuda je odgovor na vse večjo zaskrbljenost ustvarjalcev, založnikov in drugih imetnikov pravic, da se njihova vsebina uporablja za šolanje umetne inteligence brez ustreznega nadzora in dogovorov. 

Predlog prihaja po tem, ko britanska vlada ni uspela doseči soglasja glede širše reforme avtorskega prava za umetno inteligenco. Prejšnja predlog, da bi razvijalcem umetne inteligence omogočili širšo uporabo avtorskih del z možnostjo opt-out je naletela na močan odpor ustvarjalnega sektorja. Vlada je nato odstopila od tega pristopa in okrepila napore za iskanje modela, ki bi združil potrebe tehnološke industrije z večjo zaščito ustvarjalcev. Več o tem tukaj.

Človek mora ostati v središču ustvarjalnega procesa tudi v času umetne inteligence

The IPKat: Komentar z naslovom Ljudje, ne muze, v katerem avtor opozarja, da umetna inteligenca ne sme spremeniti razumevanja ustvarjalnosti tako, da bi bili človeški avtorji potisnjeni v ozadje. Avtor poudarja, da so umetniki, njihove izkušnje, namen in osebni izraz temelj kulturnega ustvarjanja, medtem ko je umetna inteligenca predvsem tehnološko orodje. Razprava je pomembna predvsem zaradi vprašanja avtorstva pri vsebinah, ustvarjenih z uporabo generativne umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Upravljalci umetne inteligence bi morali odgovarjali za škodo, povezano z avtonomnim delovanjem sistemov

Pinsent Masons: Pravna analiza obravnava vprašanje odgovornosti razvijalcev umetne inteligence za škodo, ki nastane zaradi vse bolj avtonomnega delovanja sistemov umetne inteligence. Avtorji opozarjajo, da tradicionalni modeli odgovornosti morda ne zadoščajo za primere, ko sistemi sprejemajo odločitve z omejenim neposrednim nadzorom človeka. Zato se pojavlja potreba po jasnejših pravilih glede odgovornosti upravljalcev umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Primer Anne Frank odpira vprašanje meja avtorske zaščite pri zgodovinskih delih

Kluwer Copyright Blog:  Komentar z naslovom Zastavljanje pravega vprašanj oz. kaj je generalni pravobranilec Rantos pustil odprto v primeru Anne Frank Fonds, v katerem avtor obravnava vprašanje trajanja avtorskih pravic za zapiske in rokopise Anne Frank, avtorice znamenitega Dnevnika Anne Frank. Spor se je nanašal na uporabo in objavo raziskovalnih materialov, povezanih z njenimi zapisi, ter na vprašanje, če so nekatera dela oziroma različice besedila še vedno zaščitene z avtorsko pravico.

Generalni pravobranilec Sodišča EU Athanasios Rantos je v mnenju obravnaval razmerje med varstvom avtorskih pravic, enotno uporabo pravil v EU in dostopom javnosti do pomembne kulturne dediščine. Komentar opozarja, da je ključno vprašanje, ki ostaja odprto, kako določiti ravnotežje med legitimnim varstvom imetnikov pravic in interesom javnosti pri dostopu do del z velikim zgodovinskim in družbenim pomenom. Več o tem tukaj.

Primer McCallum ponuja rešitev glede vprašanje pravic ustvarjalcev do navedbe avtorstva

Journal of Intellectual Property Law & Practice: Analiza avstralskega sodnega primera McCallum v Projector Films obravnava moralne pravice režiserja Stephena McCalluma, predvsem pravico do priznanja avtorstva in ustrezne navedbe njegovega ustvarjalnega prispevka. Spor je nastal pri dokumentarnem filmu Never Get Busted!, kjer je bil David Ngo pobudnik projekta, producent in scenarist, McCallum pa je trdil, da je bil glavni režiser filma. Ker so bile v filmskih zaslugah in promocijskih gradivih Ngoju pripisane tudi režiserske zasluge, McCallum pa ni bil vedno ustrezno naveden, je zatrjeval kršitev svojih moralnih pravic. Avstralsko sodišče mu je pritrdilo in odločilo, da je bil glavni režiser filma ter da mu pripada ustrezno priznanje avtorstva. Več o tem tukaj.

Pregled najpomembnejših evropskih vprašanj avtorskega prava v drugem četrtletju 2026

Kluwer Copyright Blog: Blog je pripravil pregled evropske sodne prakse in zakonodajnih sprememb na področju avtorskega prava v drugem letošnjem četrtletju. Več o tem tukaj. 

VIR: AIPA