Preverili smo, kako gre nekaterim podjetjem v lasti slovenskih multimilijonarjev. Večina jih je lani izboljšala poslovanje, optimistični so tudi za letos, kljub zahtevnim ekonomskim razmeram doma in v svetu.
Preverili smo, kako gre nekaterim podjetjem v lasti slovenskih multimilijonarjev. Večina jih je lani izboljšala poslovanje, optimistični so tudi za letos, kljub zahtevnim ekonomskim razmeram doma in v svetu.
Večina podjetij najbogatejših Slovencev, za katere so lanske bilance že javno dostopne, je v letu 2025 še zrasla. Bolj nejasno je, kako jim gre letos, saj nekateri letošnjega poslovanja ne želijo komentirati. Pogledali smo poslovanje Dewesofta, Akrapoviča, Jagrosa, Inotherma, Medisa, Belektrona ter nekaterih podjetij v lasti družine Šešok in zakoncev Južna. Pri tem poudarjamo, da gre za nekonsolidirane izkaze, saj konsolidiranih še ni na voljo.
Dewesoft z gradbenim dovoljenjem za veliko naložbo
V Dewesoftu povečujejo tako čiste prihodke od prodaje kot čisti dobiček. Prodaja matične družbe se je lani povečala za tri odstotke na 53,3 milijona evrov, dobiček pa za dober milijon na 15,4 milijona evrov. Skupina je medtem ustvarila 102,8 milijona evrov prodaje in 20,9 milijona evrov čistega dobička.
Trboveljskemu razvijalcu programske opreme za merilno tehnologijo, ki se uporablja v energetiki, avtomobilski in obrambni industriji, vesoljskih agencijah, transportu in gradbeništvu, gre po načrtih tudi letos.
Čisti prihodki od prodaje družbe so v prvem polletju 2026 dosegli dobrih 27 milijonov evrov, kar je enoodstotno povečanje glede na primerljivo obdobje lani, prodaja skupine pa je v letošnjih prvih petih mesecih presegla 37 milijonov evrov, kar je osemodstotna rast v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Največja naložba v prihodnjih letih bo tehnološki park Mesto Akrobatov, ki bo obsegal okoli 100.000 kvadratnih metrov in bo povezoval Dewesoft, Katapult, inženirje, podjetnike, izobraževalne ustanove in zagonska podjetja. Letos so pridobili gradbeno dovoljenje za prvi modul. Mesto Akrobatov bo zasnovano kot energetsko učinkovit kampus. Projekt se bo razširil tudi na stanovanjski del, saj bo skoraj pet hektarjev bo namenjeno stanovanjski gradnji, pojasnjujejo v podjetju.
Mrežo več kot 20 hčerinskih družb po svetu so lani razširili še na Poljsko in Madžarsko. V slednji naj bi predvsem krepili sodelovanje z izobraževalnimi institucijami in razvijali kadre na področju merilnih tehnologij. Vključno s pooblaščenimi zastopniki je Dewesoft navzoč v več kot 50 državah, zunaj Slovenije skupina zaposluje več kot 250 ljudi, v Sloveniji pa dobrih 200.
Konec lanskega leta so tudi prevzeli mariborski Irnas, ki zdaj posluje pod imenom Dewesoft RealTime.
Z novo generacijo merilnih sistemov, razvojem naprednih strojnih platform ter usmeritvijo v odprte arhitekture in vgradne rešitve letos pričakujejo nadaljnjo rast povpraševanja po njihovih merilnih rešitvah. Posebej pomembno vlogo bodo imeli projekti z visoko dodano vrednostjo, pravijo, kjer so zahteve po natančnosti, zanesljivosti in prilagodljivosti najvišje, na primer projekti v vesoljski industriji.
V prihodnje želijo dodatno okrepiti usmeritev v razvoj aplikacij, ki v realnem času povezujejo zajem podatkov, obdelavo signalov in napredne monitoring sisteme v enotno rešitev.
Med 80 in 90 odstotkov dobička bodo še naprej vlagali nazaj v podjetje, v razvoj novih izdelkov, investicije in nadaljnjo rast, še pravijo v Dewesoftu, katerega soustanovitelj je Jure Knez.
Iskra: »Tudi letos bomo zrasli«
Poslovanje družine Šešok sestavljajo štirje stebri – sistemski in produktni del (Iskra), hrvaško podjetje Elka, ladjedelništvo (ladjedelnica Iskra Šibenik in 3. maj) in logistične hale.
Iskra v Sloveniji je lani nekoliko povečala prihodke na 128,8 milijona evrov, medtem ko se je čisti dobiček zmanjšal za tri milijone na 6,6 milijona evrov. Ob polletju so beležili rast prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem lani za skoraj sedem odstotkov na 66,6 milijona evrov, dobiček iz poslovanja (EBIT) se je povečal za skoraj tretjino na devet milijonov, čisti dobiček pa za četrtino na 6,9 milijona evrov. Klemen Šešok sicer pravi, da so za celotno sliko pomembni konsolidirani podatki, saj skupino sestavlja več podjetij, poleg v Sloveniji še na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in BiH.
Rastejo tudi na Hrvaškem. Podjetje Elka, ki zaposluje okoli 230 ljudi, je lani ustvarilo 142,7 milijona evrov skupnih prihodkov, kažejo podatki agencije Fina, kar je dobro desetino več kot leto prej. Čistega dobička je bilo za 6,3 milijona evrov, kar je blizu sedem odstotkov manj kot v 2024, medtem ko je EBIT znašal 8,3 milijona evra.
Letos v Elki načrtujejo 180 milijonov evrov prihodkov, je povedal Matija Šešok, prihodnje leto pa ciljajo na 240 do 280 milijonov evrov. V dveh mesecih bodo namreč zaključili naložbeni cikel, ki je trajal dve leti in je vključeval nakup večjega števila nove tehnologije oziroma strojev in treh proizvodnih objektov (največji je dolg 186 metrov in visok 30 metrov).
Ključna sta dva stroja za kontinuirano vulkanizacijo, tako imenovane KV linije, ki bodo podvojile proizvodno zmogljivost in okrepile prihodke; zdaj na mesec v tem segmentu ustvarijo 13 milijonov evrov prihodkov, po končani naložbi bodo 22 milijonov evrov. Poleg tega so decembra lani postali v okolju VDE, ki je bistveno za zahodno Evropo, najviše certificiran proizvajalec električnih kablov na svetu.
Večjo naložbo imajo tudi v ladjedelnici Iskra Šibenik, kjer gradijo novi hibridni plavajoči dok v vrednosti 12 milijonov evrov. Trenutno pa veliko sil usmerjajo v reško ladjedelnico 3. maj, ki so jo kupili letos in »kjer še vedno izgubljamo denar, cilj za drugo polovico leta pa je, da to obrnemo,« je še povedal Klemen Šešok.
Akrapovič še pospešil
Proizvajalec izpušnih sistemov Akrapovič, ki ima proizvodnjo v Črnomlju, je lani prihodke povečal za tri odstotke na 195,5 milijona evrov in so drugi najvišji v zgodovini podjetja; malenkost višji so bili le še leta 2023. Za okoli desetino sta se povečala tudi dobiček iz poslovanja (EBIT) in rezultat pod črto; prvi je znašal 28,8 milijona evrov, drugi pa 22 milijonov evrov.
Kako gre letos podjetju v lasti Igorja Akrapoviča, v Ivančni Gorici, kjer razvijajo izpušne sisteme za Lamborghini, Bentley, Volkswagen, BMW, Ducati, Hondo, Yamaho in druge, ne želijo govoriti. Je pa Akrapovič konec lanskega leta za Forbes Slovenija dejal, da naročila v segmentu motociklov, kjer se že dobro čutijo težave v Nemčiji in padajoča kupna moč, nadomeščajo s posli za avtomobilsko industrijo. »V avtomobilskem segmentu imamo rekordno prodajo, in to ne samo pri avtomobilih najvišjega cenovnega razreda, ampak tudi v segmentu golfov R in GTI,” je dejal novembra lani.
Nekoč so izpušni sistemi za motocikle pomenili 80 odstotkov, za avtomobile pa 20 odstotkov prodaje. Zdaj avtomobilski segment pomeni že prek 40 odstotkov prodajnih prihodkov. Zaradi povečane negotovosti v poslovnem okolju so v podjetju zadržani pri naložbah.
Jagri odpravljajo ozko logistično grlo
Družina Jager je s trgovsko verigo, ki jo vodi druga generacija, lani ustvarila rekordne prihodke in dobiček. Prodaja podjetja Jagors, ki upravlja z okoli 46 trgovinami, je zrasla za skoraj desetino in znašala 258,5 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja je poskočil za več kot četrtino na dobrih 22 milijonov evrov, približno toliko je več ostalo tudi pod črto, čistega dobička je bilo za okoli 18 milijonov evrov.
Kot je pojasnil direktor in petinski lastnik Jagrosa Boštjan Jager, jim gre dobro tudi letos. Poslovanje v prvem polletju je skladno s pričakovanji, zrasli so »nekaj nad inflacijo«. V delu imajo več naložb v razvoj novih lokacij in obnove obstoječih. Največja naložba pa je dokončanje novega logističnega centra v Hočah pri Mariboru, kjer bodo na 22.000 kvadratnih metrih optimizirali logistične procese in s tem omogočili nadaljnjo rast, ki je bila zdaj zaradi ozkega grla v logistiki omejena. Sama investicija v objekt logističnega centra znaša okoli 15 milijonov evrov, skupna vrednost z opremo in naložbo v novo upravno stavbo pa bo znašala okoli 22 milijonov evrov.
»Poleg izzivov s širjenjem ekipe, ki jo širimo zaradi rasti, so izzivi v zagotavljanju konkurenčnosti ponudbe, kar pa nam razmeroma dobro uspeva,« je še povedal direktor trgovca, ki zaposluje 930 ljudi.
Za Inotherm najpomembnejši evropski trg
Tudi dolenjski izdelovalec aluminijastih vrat višjega cenovnega razreda je lani zabeležil rekord, podjetje Inotherm v lasti družine Šenk je prvič preseglo sto milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, natančneje 103,4 milijona evrov oziroma 14 odstotkov več kot leto prej. Rast prihodkov so v podjetju pripisali predvsem pridobivanju novih strateških kupcev na obstoječih trgih in postopni širitvi na nove izvozne trge. Dobiček iz poslovanja je znašal 19,5 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 16,3 milijona evrov. V podjetju, ki zaposluje okoli 380 ljudi, so pred dnevi poudarili, da je dolgoročni trend poslovanja pozitiven.
Večino prihodkov sicer trenutno ustvarijo na evropskih trgih, na poslovanje pa vplivajo predvsem višje cene energentov, prevoza in surovin. “Razmere so se sicer v letu 2025 nekoliko umirile, a so še vedno zelo negotove, predvsem zaradi rasti cen aluminija in dodatnih podražitev pri dobaviteljih, povezanih z razmerami v globalnih transportnih verigah,” so pred dnevi povedali za STA.
V Inothermu se prilagajajo z optimizacijo zalog, proizvodnih procesov in dobavnih verig ter z vlaganji v produktivnost, avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje. Tako kljub stroškovnim pritiskom prodajnih cen letos niso zvišali.
Povpraševanje po Inothermovih izdelkih je tesno povezano predvsem z razmerami v gradbeništvu. “Na naših najpomembnejših evropskih trgih smo bili v zadnjih dveh letih priča izrazitemu upadu novogradenj. Je pa v primerjavi z nekaterimi drugimi proizvajalci Inotherm nekoliko manj izpostavljen nihanjem v segmentu novogradenj, saj so pomemben del našega poslovanja prenove obstoječih objektov,« so še povedali.
Medis s skoraj polovico večjima dobičkoma
Dobro leto je tudi za podjetjem za trženje zdravil ter medicinskih pripomočkov in izdelkov Medis v lasti družine Strnad. Lani so ustvarili za dobro četrtino več prodajnih prihodkov kot leto prej, in sicer jih je bilo za 184,5 milijona evrov. Še boljši so bili dobički, ki so se povečali za skoraj polovico; EBIT je znašal 14,3 milijona evrov, čisti dobiček pa 10,6 milijona.
V prvem letošnjem polletju so prodali nad načrti, cilje so presegle vse njihove strateške poslovne enote; zdravila na recept, zdravila brez recepta in izdelki za končne potrošnike, bolnišnična oskrba in medicinska estetika, je povedala direktorica in solastnica podjetja Maja Strnad Cestar. Najbolj aktivna sta zanje tretji in četrti kvartal.
»V zadnjih treh letih smo pomembno povečali prihodke in rast načrtujemo tudi v prihodnje,« je povedala. Leta 2023 so denimo ustvarili 138 milijonov evrov prodaje. Razširili so portfelj izdelkov, razvijajo tudi lastne blagovne znamke. Izvedli so večje naložbe v širitev poslovanja na Poljsko in v Romunijo.
Najbolj so dejavni na področjih onkologije, nevrologije, imunologije, redkih bolezni ter naprednih rešitev v bolnišničnem zdravljenju, vključno z roboti za pripravo kemoterapije in tako imenovanimi unit dose roboti za pripravo dnevne terapije po posameznem bolniku. Med specialističnimi zdravili izpostavljajo novo zdravilo za zdravljenje Duchennove mišične distrofije, ki ga pospešeno uvajajo na skoraj vse njihove trge v regiji.
»Ker je farmacevtski trg cenovno reguliran, sprememba cen večinoma ni možna, čeprav se soočamo z višjo inflacijo in višjimi stroški poslovanja. Zato učinkovitost in konkurenčnost krepimo z izboljševanjem poslovnih procesov in njihovo digitalizacijo,« je še povedala Strnad Cestar in dodala, da razvijajo tudi lastne rešitve umetne inteligence za povečanje produktivnosti.
Ker poslujejo tudi v državah zunaj evrskega območja, se soočajo z valutnim tveganjem, zato jim je nedavni prevzem evra v Bolgariji ta del poslovanja olajšal.
Medis, ki ga je leta 1989 ustanovil Tone Strnad, je sicer v 19 državah srednje in vzhodne Evrope, skupaj zaposlujejo več kot 400 ljudi.
Gradbinec najbogatejših za petino povečal prihodke
Premoženje zakoncev Darija in Vesne Južna, ki sta po Managerjevi lestvici najbogatejša Slovenca z ocenjenim premoženjem 511 milijonov evrov, sestavlja več podjetij in naložb v okviru krovne družbe Perspektiva. Največje med njimi je gradbinec, novomeški CGP. Ta je lani prihodke povečal za slabo petino na 297,5 milijona evrov, čisti dobiček pa s 27,1 zrasel na 36,3 milijona evrov. Podjetje je eno največjih domačih izvajalcev pri cestnih in železniških projektih. Med večjimi trenutnimi posli je sodelovanje v konzorciju, ki gradi osrednji del ljubljanske železniške postaje. Kako gre podjetju letos, v podjetju ne pojasnjujejo.
Koncesionarju za urejanje voda Hidrotehniku so prihodki lani upadli, za okoli desetino na 63 milijonov evrov, medtem ko se je čisti dobiček povečal za okoli 30 odstotkov na 10,8 milijona evrov. Medtem so v Lisci prihodke nekoliko povečali na 34,3 milijona evrov, čisti dobiček pa je ostal na predlanski ravni in je znašal okoli 5,2 milijona evrov.
Belektron znižal prihodke in okrepil dobiček
Slabše leto glede prihodkov je lani beležil trgovec z emisijskimi kuponi in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti Belektron. Prihodki iz pogodb s kupci so znašali 975 milijonov evrov, kar je precej manj kot leto prej, ko so nanesli na dobre 1,7 milijarde evrov.
Preteklo leto je zaznamoval padec cen emisijskih kuponov EUA v prvi polovici leta. Najizrazitejši padec cen je bil v začetku aprila, na letno dno 60,07 evra za decembrsko terminsko pogodbo, ko je napoved o uvedbi novih ameriških carin povečala nenaklonjenost tveganju na globalnih finančnih trgih. Ta razvoj dogodkov je poudaril naraščajoč vpliv makroekonomskih in geopolitičnih dejavnikov, ki postajajo vse pomembnejši na trgu emisijskih kuponov. Po aprilskem padcu se je trg stabiliziral, v drugi polovici leta pa se je razpoloženje na trgu postopno začelo izboljševati predvsem zmanjševanja ponudbe emisijskih kuponov in ambicioznih podnebnih ciljev EU do leta 2040, kar je cene do konca leta dvignilo proti 85 evrov/EUA, so zapisali v letnem poročilu.
Medtem so v podjetju v lasti Boštjana Bandlja močno okrepili dobičke. Izid iz poslovanja je znašal okoli 19 milijonov evrov, leto prej 7,2 milijona, čisti dobiček pa 13,4 milijona evra, leto prej devet milijonov evrov.
Direktor Belektrona Jernej Kozlevčar lansko poslovanje ocenjuje kot uspešno: “Družba deluje v zelo konkurenčnem okolju, v katerem ostajamo dobro pozicionirani.”
VIR: https://forbes.n1info.si/