Zdravstvo potrebuje več inovacij, manj administrativnih ovir in jasen postopek uvajanja v klinično okolje.

V Mariboru o tem, kako hitreje pripeljati inovacije iz podjetij v zdravstveni sistem

Maribor, 26. maj 2026 – Slovenski zdravstveni sistem se sooča z vedno večjimi pritiski: staranjem prebivalstva, pomanjkanjem kadrov, naraščajočimi potrebami pacientov in omejenimi finančnimi ter organizacijskimi viri. Eden ključnih odgovorov na te izzive so zdravstvene inovacije, vendar njihova pot od dobre ideje do dejanske uporabe v kliničnem okolju še vedno ni dovolj jasna, hitra in sistemsko urejena.

Prav temu je bil namenjen posvet Primeri dobrih praks uvajanja zdravstvenih inovacij, glavni izzivi na poti in kako do novih prebojev, ki je v UKC Maribor potekal v okviru programa Zdravje Plus na pobudo Slovenskega podjetniškega sklada. Na srečanju so predstavniki zdravstvenih ustanov, podjetij, podpornega okolja in inovatorjev razpravljali o tem, kako v Sloveniji vzpostaviti bolj jasno, učinkovito in sistematično pot za testiranje, validacijo in uvajanje novih zdravstvenih tehnologij.

Eden glavnih sklepov posveta je bil, da Slovenija potrebuje več zdravstvenih inovacij, tesnejše povezovanje podjetniškega in zdravstvenega sektorja ter jasnejšo nacionalno pot za uvajanje rešitev, ki dokazano izboljšujejo delo zdravstvenih timov, kakovost oskrbe pacientov in učinkovitost sistema.

UKC Maribor in Splošna bolnišnica Murska Sobota med primeri dobrih praks

Na dogodku je bilo poudarjeno, da se nekatere slovenske zdravstvene ustanove inovacij že lotevajo sistematično. Med njimi posebej izstopata Univerzitetni klinični center Maribor in Splošna bolnišnica Murska Sobota, ki inovacijske projekte razvijata in uvajata prek projektnih pisarn, ki izvajajo mednarodne projekte, sodelovanja z inovativnimi podjetji ter vključevanja kliničnih ekip v razvoj in validacijo novih rešitev.

Igor Robert Roj, dipl. zn., univ. dipl. org., strokovni vodja zdravstvene nege Klinike za kirurgijo UKC Maribor:

»V UKC Maribor se zavedamo ključnega pomena inovacij, ki pacienta postavljajo v ospredje in mu omogočajo boljšo oskrbo. Zato smo organizirali projektno pisarno, ki prek mednarodnih projektov, teh je že več kot 14, ter sodelovanja z nosilci inovacij podpira njihovo sistematično uvajanje v klinično okolje. Pri tem so ključni sodelavci, ki verjamejo, da se stvari lahko izvajajo tudi drugače, in seveda rezultati, saj inovacije ne smejo ostati samo na papirju. V UKC Maribor imamo konkretne rezultate in delamo na vso moč, da jih bo v prihodnje še več.«

V UKC Maribor so predstavili več konkretnih primerov uvajanja inovacij v klinično okolje, ki izhajajo tudi iz njihovega aktivnega sodelovanja v evropskih raziskovalnih in razvojnih projektih. Med njimi sta bila testiranje robotske medicinske sestre za podporo zdravstvenemu osebju v okviru projekta HosmartAI in digitalne rešitve za podporo zdravstveni negi v okviru projekta HACK-IT-NET. Ti primeri kažejo, da inovacije v UKC Maribor niso omejene na posamezne poskuse, temveč postajajo del sistematičnega pristopa k izboljšanju oskrbe pacientov, razbremenitvi zdravstvenih delavcev in učinkovitejšemu delovanju ustanove.

Projektno pisarno so vzpostavili tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer nameravajo vzpostaviti sistematično povezovanje z inovativnimi zagonskimi podjetji v zdravstvu ter sodelovanje v mednarodnih projektih.

Zdravstvene inovacije nastajajo v sodelovanju

Pomemben del razprave je bil namenjen sodelovanju med zdravstvenimi ustanovami in inovativnimi podjetji. V Sloveniji se vse več zdravstvenih inovacij razvija v sodelovanju z zagonskimi in tehnološkimi podjetji, tudi v okviru programa Zdravje Plus, prijav na evropske projekte, mednarodnega sodelovanja, odprtega inoviranja in drugih modelov povezovanja.

Takšni modeli omogočajo, da se potrebe iz klinične prakse povežejo z razvojnimi zmogljivostmi podjetij. Podjetja dobijo boljši vpogled v realne probleme zdravstvenega sistema, zdravstvene ustanove pa dostop do novih rešitev, ki lahko izboljšajo procese, kakovost obravnave in učinkovitost dela.

mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada:

»Že tretje leto skupaj orjemo ledino boljšega povezovanja zdravstvenega, podjetniškega in inovacijskega okolja. Uspešne zgodbe podjetij, kot so MESI, Better, DeltaHub in FroomCare, dokazujejo, da Slovenija ima znanje in potencial za razvoj prebojnih zdravstvenih inovacij. Naslednji korak pa je, da iz posameznih dobrih praks preidemo v sistemske rešitve, ki bodo omogočale hitrejše uvajanje inovacij v zdravstvo.«

Ključni izzivi ostajajo postopki, administracija in nepovezanost sistema

Udeleženci posveta so opozorili, da uvajanje zdravstvenih inovacij v Sloveniji še vedno pogosto temelji na posameznih dobrih praksah, osebni zavzetosti posameznikov in projektnih priložnostih, ne pa na jasno določenem sistemskem postopku.

Med ključnimi izzivi so izpostavili:

• predolge in premalo jasne postopke uvajanja inovacij v klinično okolje,
• pomanjkanje enotne vstopne točke za zdravstvene inovacije,
• preveliko administrativno in organizacijsko kompleksnost,
• nejasno pot od kliničnega testiranja do sistemskega financiranja,
• premalo strukturiran model vrednotenja klinične, organizacijske in ekonomske vrednosti inovacij,
• pomanjkanje časa zdravstvenih ekip, ki so že danes močno obremenjene z rednim delom,
• šibko povezavo med razvojem inovacije, klinično validacijo, oceno zdravstvene tehnologije in vključitvijo v sistem zavarovanj oziroma plačnika.

Posebej je bilo poudarjeno, da inovacije ne smejo ostati odvisne od naključij, posameznih entuziastov ali začasnih projektnih mehanizmov. Če želi Slovenija pospešiti razvoj in uvajanje zdravstvenih tehnologij, potrebuje bolj predvidljivo, pregledno in operativno pot za podjetja, bolnišnice, raziskovalce, regulatorje in plačnika.

Slovenija ima priložnost za vzpostavitev inovacijskega koridorja

Sklep posveta je bil, da ima Slovenija zaradi svoje velikosti tudi pomembno prednost. Z dovolj povezanim delovanjem zdravstvenega, podjetniškega, raziskovalnega in javnega sektorja bi lahko vzpostavila jasno pot za testiranje, validacijo in uvajanje novih zdravstvenih tehnologij.

Sergej Prosen, DiaPee/recoveriX:

"Slovenija potrebuje enostaven in delujoč klinični inovacijski koridor. Potrebujemo eno nacionalno vstopno točko za zdravstvene inovacije, nekaj uradnih kliničnih testnih lokacij in jasen model preverjanja, ali inovacija res rešuje pomemben problem. Že na začetku mora biti jasno, komu pomaga, kako jo je mogoče vključiti v klinično prakso in kakšno vrednost prinaša pacientom, zdravstvenim ekipam in sistemu kot celoti."

To bi Sloveniji omogočilo, da iz posameznih uspešnih primerov preide v sistemski model, ki podpira razvoj domačih podjetij, krepi zdravstvene ustanove in pacientom omogoča hitrejši dostop do boljših rešitev.

O programu Zdravje Plus

Zdravje Plus je partnerstvo, program in platforma za povezovanje podjetniškega, inovacijskega in zdravstvenega ekosistema. Namenjen je spodbujanju razvoja, testiranja, validacije in uvajanja inovativnih rešitev, ki lahko prispevajo k bolj učinkovitemu, dostopnemu in kakovostnemu zdravstvenemu sistemu.

Program povezuje zagonska in inovativna podjetja, zdravstvene ustanove, strokovnjake, podporno okolje, investitorje, raziskovalne organizacije in druge deležnike, ki lahko prispevajo k hitrejšemu prenosu zdravstvenih inovacij v prakso. Zdravje Plus se osredotoča na podporo podjetjem pri razumevanju potreb zdravstvenega sistema, povezovanju s kliničnim okoljem, oblikovanju razvojnih in pilotnih projektov, iskanju partnerstev, prijavah na evropske in druge razpise ter gradnji pogojev za širšo uvedbo uspešnih rešitev.

Program Zdravje Plus na pobudo Slovenskega podjetniškega sklada izvaja konzorcij partnerjev pod vodstvom Tehnološkega parka Ljubljana, v katerem sodelujejo še UKC MB, ZRS Koper, GZS MedTech zbornica, SIS EGIZ in Ljubljanski univerzitetni inkubator, pristopajo pa številni drugi člani kot so URI Soča, posamezni zdravstveni domovi, tudi privatni zavodi in seveda sodelujoča podjetja.

Zdravje Plus se izvaja v okviru operacije, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa Vsebinska podpora za hitrejšo globalno in trajnostno rast inovativnih MSP (RazvojniPlus Program), 2021–2027.

Naslednje srečanje: Raziskovalci, kliniki in podjetniki za boljšo oskrbo

Naslednje srečanje v okviru programa Zdravje Plus bo potekalo 19. junija 2026 v Piranu v organizaciji ZRS Koper v sodelovanju s partnerji programa. Dogodek z naslovom Digitalno zdravje brez meja: Raziskovalci, kliniki in podjetniki za boljšo oskrbo bo namenjen povezovanju znanosti, zdravstva, podjetništva in podpornega okolja ter predstavitvi primerov uspešnega prenosa znanja v klinično prakso na področju oskrbe. 

VIR: UKC Maribor