Ljubljana, 15. maj 2026 - Državni svet Republike Slovenije in Zavod Harmonija generacij v sodelovanju z društvom Media šport sta ob mednarodnem dnevu družin organizirala posvet z naslovom: Družina – družba – harmonija.
Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič je v uvodnem video nagovoru poudaril, da družina ostaja temeljna celica družbe ter prvi prostor medsebojnega zaupanja, odgovornosti, sodelovanja in prenosa vrednot med generacijami. Ob tem je opozoril, da sodobni demografski, socialni in gospodarski izzivi zahtevajo dolgoročne in sistemske ukrepe v podporo družinam ter bolj povezano družbo, ki bo znala ustvarjati pogoje za dostojno življenje vseh generacij. Po njegovih besedah medgeneracijska povezanost ni zgolj vprašanje socialne politike, temveč eno ključnih vprašanj prihodnjega razvoja družbe, pri čemer imajo pomembno vlogo tako država kot lokalne skupnosti, vzgojno-izobraževalne ustanove in civilna družba.
Predsednik Zavoda Harmonija generacij in avtor koncepta gibanja Harmonija generacij Slavko Sakelšek je poudaril, da vprašanje družine, odnosov in medgeneracijskega sodelovanja danes ni več zgolj zasebno vprašanje posameznika, temveč eno ključnih razvojnih vprašanj prihodnosti družbe. Opozoril je, da sodobni čas kljub vse večji povezanosti pogosto prinaša vse manj bližine, skupnega časa in pristnih odnosov med ljudmi. Ob tem je predstavil tudi razvoj projekta Harmonija generacij, ki je skozi več kot dve desetletji povezoval ljudi prek športa, šol, lokalnih skupnosti, dogodkov in medgeneracijskih aktivnosti ter izpostavil, da želijo s projektom ustvarjati prostor, kjer se ljudje ponovno srečajo, sodelujejo in začutijo pripadnost skupnosti. »Družina ni stvar preteklosti. Je vprašanje prihodnosti. In če želimo bolj povezano, zdravo in varno družbo, potem moramo ponovno ustvarjati prostor za odnose, sodelovanje in harmonijo,« je poudaril Sakelšek.
Sovoditelj posveta Danijel Kastelic, državni svetnik in predsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, je poudaril pomen celostnega pristopa k družinski politiki. V zaključnem delu posveta je poudaril, da družina ostaja jedro družbe, pri čemer bi morali biti vsi ukrepi in politike oblikovani z mislijo ne le na sedanje, temveč predvsem na prihodnje generacije. Izrazil je upanje, da je posvet odprl nove poglede in spodbudil razmislek o tem, kako ustvarjati družinam bolj prijazno, vključujočo ter na dobrih medsebojnih odnosih temelječo družbo.
Aleš Košir iz Zavoda Harmonija generacij ter sovoditelj posveta pa je izpostavil pomen konkretnih medgeneracijskih praks in projektov, ki v lokalnem okolju gradijo zaupanje, sodelovanje in občutek pripadnosti.
Socialna antropologinja dr. Vesna Vuk Godina je v svojem prispevku z naslovom: Družina med tradicijo in sodobnimi izzivi: kam gre slovenska družba? opozorila, da družina ni univerzalna in enoznačna družbena oblika, saj v različnih kulturah obstajajo različni modeli družinskega in medgeneracijskega življenja. Ob tem je poudarila, da sodobne družbene in ekonomske razmere ljudem vse bolj jemljejo čas in pogoje za kakovostno družinsko življenje ter medgeneracijsko povezanost. Izpostavila je, da za družino niso dovolj zgolj deklarativne vrednote, temveč predvsem čas, ekonomska varnost in življenjski pogoji, ki ljudem omogočajo, da se lahko resnično posvečajo otrokom, starejšim družinskim članom in medsebojnim odnosom. Opozorila je, da sodoben način življenja in delovne obremenitve mnogim zaposlenim ljudem jemljejo prav čas, ki je ključen za skrb, povezanost in kakovostno družinsko življenje.
Mag. Luka Mavrič, tajnik Urada za družino Katoliške cerkve v Sloveniji, je poudaril, da sta tako družina kot Cerkev trajni ustanovi, ki imata ključno vlogo pri ohranjanju družbe, vrednot in medosebnih vezi. Družina je po njegovih besedah temeljna skupnost ljubezni, zaupanja, sprejemanja in medgeneracijske povezanosti, kjer človek oblikuje svojo identiteto ter se uči spoštovanja, odpuščanja in odgovornosti. »Današnji čas družini ni naklonjen, priča smo razpadu odnosov. Posledično je v družbi vedno več osamljenosti, ki vodi v razne oblike zasvojenosti. Država, Cerkev in celotna družba bi morala bolj stopiti skupaj v podporo družini in medgeneracijski povezanosti,« je poudaril.
Namestnica direktorice Zavoda Republike Slovenije za šolstvo mag. Špela Drstvenšek je poudarila pomen tesnega sodelovanja med družino, vrtcem oziroma šolo ter širšo skupnostjo za dobrobit otrok in njihovo uspešnost. Izpostavila je, da slovenska zakonodaja temelji na načelu partnerskega odnosa med šolo in družino, pomembno vlogo pa imajo tako formalne kot neformalne oblike sodelovanja – od sodelovanja staršev pri vzgojnih načrtih do medgeneracijskih projektov, sodelovanja z lokalnim okoljem, domovi za starejše in prostovoljskih aktivnosti. Poudarila je, da kakovostno in kontinuirano sodelovanje med šolo, družino in širšim okoljem predstavlja enega ključnih temeljev uspešne vzgoje in izobraževanja ter oblikovanja kulture sobivanja in medsebojnega spoštovanja.
Direktorica Zavoda za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza Genesis Ana Pleško je predstavila konkretne primere medgeneracijskega sodelovanja v praksi ter poudarila, da medgeneracijsko povezovanje danes ni več le lepa družbena vrednota, ampak nuja. Opozorila je, da družba, v kateri se generacije ne srečujejo več, postaja družba osamljenih posameznikov, pri čemer digitalni svet številne starejše potiska na rob družbenega življenja. Predstavila je programe Simbioza Skupnost, Simbioza Mobiln@ in mobilno aplikacijo Magda, prek katerih v Simbiozi spodbujajo vključevanje starejših, digitalno opismenjevanje in povezovanje generacij po vsej Sloveniji. »V Simbiozi skozi navedene programe dokazujemo, da lahko znanje, zaupanje in pomoč pridejo tudi do tistih, ki so pogosto najbolj oddaljeni od priložnosti. Verjamemo, da pri medgeneracijskem sodelovanju in povezovanju ne gre le za prenos (digitalnega) znanja, temveč za gradnjo odnosov, pripadnosti, zaupanja in bolj vključujoče družbe," je poudarila.
Predsednik Sekcije mestnih občin pri Skupnosti občin Slovenije in župan Mestne občine Novo mesto mag. Gregor Macedoni je poudaril pomen občin pri ustvarjanju družini prijaznega okolja ter vlogo lokalnih skupnosti pri oblikovanju prostorov sodelovanja, povezovanja in kakovostnega življenja za vse generacije. Izpostavil je pomen dostopne mreže vrtcev in podružničnih šol, ukrepov za podporo mladim družinam ter pomen stanovanjske politike pri ustvarjanju pogojev za odločanje mladih za družino. Ob tem je opozoril, da je dostopnost stanovanj pomembno povezana tudi z rodnostjo in dolgoročnim demografskim razvojem družbe. Poudaril je še, da sta prijazno delovno in bivalno okolje med ključnimi temelji učinkovite družinske politike ter da morajo občine pri tem od besed prehajati h konkretnim ukrepom in rešitvam.
Župan Občine Kamnik in državni svetnik Matej Slapar pa je v prispevku z naslovom: Kako ustvariti prostor za družino in medgeneracijsko sodelovanje? predstavil pomen lokalnih praks in projektov, ki omogočajo medgeneracijsko sodelovanje ter ustvarjajo prostor za povezano in vključujočo skupnost. Izpostavil je pomen vlaganj občin v kakovost bivanja, vzgojno-izobraževalno infrastrukturo, športno-rekreacijske površine, medgeneracijske programe in socialno varstvo. Med drugim je predstavil projekte izgradnje nove Osnovne šole Frana Albrehta, prenove športnih in kulturnih površin, programe za starejše ter projekte, ki v lokalnem okolju spodbujajo sodelovanje, prostovoljstvo in kakovostno preživljanje prostega časa. Poudaril je, da so prav lokalne skupnosti pogosto tisti prostor, kjer se medgeneracijsko sodelovanje najbolj neposredno uresničuje v vsakdanjem življenju.
Sodelujoči na posvetu so se strinjali, da družina, medgeneracijsko sodelovanje ter kultura dialoga, zaupanja in medsebojnega spoštovanja ostajajo med ključnimi temelji zdrave, povezane in odporne družbe. Ob tem so poudarili, da medgeneracijsko sodelovanje danes ni več izbira, ampak nuja, saj brez povezanosti med generacijami ni mogoče dolgoročno graditi vključujoče družbe, družbene stabilnosti in kakovostnega sobivanja.
Na podlagi razprave bo pristojna komisija Državnega sveta pripravila zaključke, ki jih bo nato na eni izmed prihodnjih sej obravnaval Državni svet Republike Slovenije. Zaključki bodo podlaga za nadaljnje razprave o pomenu družine in celostnega pristopa k družinski politiki.
VIR: Državni svet