Poklic igralca in igralke je eden najstarejših na svetu in hkrati je to eden tistih poklicev, ki se v dobi digitalnih platform, umetne inteligence in vse bolj prekarnega dela sooča z novimi, neenakopravnimi izzivi.

V slovenskem prostoru, kjer filmska produkcija ne more preživeti brez javne podpore, kjer mladi ustvarjalci vstopajo v trg dela brez stalnih angažmajev ter kjer novi tehnološki razvoj odpira vprašanja zaščite glasu, podobe in identitete, je glas stroke in skupnosti ustvarjalcev nujnejši bolj kot kdajkoli. V četrti epizodi podkasta Sodelujmo!, ki ga izdaja AIPA, se voditeljica Nina Gaspari pogovarja z Mojco Fatur in Sašo Tabakovićem. 

Mojca Fatur je slovenska filmska in gledališka igralka ter predsednica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI). Svojo filmsko pot je začela še pred vpisom na AGRFT z vlogo v celovečernem filmu V leru režiserja Janeza Burgerja. Je svobodna ustvarjalka, ki se v svoji karieri enakovredno giba med gledališčem in filmom. Na Festivalu slovenskega filma je leta 2015 prejela nagrado Vesna za glavno žensko vlogo v filmu Štiri stvari, ki sem jih želel početi s tabo. Poleg ustvarjalne kariere danes aktivno deluje na področju sistemskega urejanja pogojev za AV igralce. Zadnji dve leti vodi Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI).

Saša Tabaković je slovenski filmski in gledališki igralec ter predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU). Je član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani, kjer deluje že več kot dvajset let. Svojo filmsko pot je začel med študijem na AGRFT z vlogama v filmih Na planincah in Pod enim oknom.  Je prejemnik Borštnikove nagrade za mladega igralca, ki jo je prejel istega leta, kot je diplomiral, in Vesne, ki jo je leta 2025 prejel za stransko moško vlogo v filmu Kaj ti je deklica. Poleg igralske kariere je dejaven moderator in sistemski sogovornik v slovenskem AV prostoru.

Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI)

Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev zastopa interese slovenskih igralcev in igralk na vseh področjih, povezanih s filmskim in avdiovizualnim ustvarjanjem. Njegov temeljni namen je ustvarjati in izboljšati pogoje za delo svojih članov, od zagotavljanja pravičnega povračila in boljših delovnih pogojev do vzpostavljanja standardnih minimalnih pogojev v stroki. Društvo se zavzema za ustvarjalno svobodo, spodbuja odgovoren odnos do poklica in skrbi za uveljavljanje slovenske filmske umetnosti doma in v tujini. Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev je tudi soorganizator prvega igranega filmskega festivala v Sloveniji- Krafft.

Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU)

Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je krovna strokovna organizacija slovenskega avdiovizualnega sektorja, ki povezuje osem nacionalnih strokovnih združenj – od režiserjev, scenaristov in snemalcev do igralcev, producentov, animatorjev in postprodukcijskih ustvarjalcev. Ustanovljena je bila leta 2017 kot pravna naslednica Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, ki je bilo ustanovljeno leta 1950. Njena osnovna naloga je prepoznavanje skupnih problemov, usklajevanje stališč in zastopanje interesov celotne filmske skupnosti. ZDSFU sodeluje pri oblikovanju zakonodaje s področja avdiovizualnih del, podpira strokovno izobraževanje in skrbi za mednarodno povezanost slovenskih filmskih ustvarjalcev v evropskem prostoru.

Kaj vse nas je zanimalo?

•      začetki poklicne poti: od naključnih odločitev, zamenjanih akademij in prvih filmskih vlog pred zaključkom študija do tega, kako se je razumevanje poklica igralca skozi čas spremenilo;

•      gledališki vs. AV igralec: ali obstaja hierarhija med igralci, kaj zahteva posamezen »medij« od igralca in ali je med njima še meja;

•      socialni status poklica in prekarno delo: kako se je položaj igralcev v zadnjih desetletjih spremenil, zakaj mladi ne dobijo stalnih angažmajev in kaj to pomeni za eksistenco poklica;

•      financiranje slovenskega filma: zakaj slovenskega filma brez javne podpore ne more biti in zakaj danes težko konkuriramo v mednarodnih koprodukcijah;

•      Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI): zakaj je nastalo, kako zastopa interese igralcev in kateri so njegovi ključni projekti – od izobraževanj do smernic za snemanje intimnih prizorov, ki so trenutno v pripravi;

•      Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU): katera so ključna področja delovanja, kako usklajujejo različne interese znotraj Zveze in zakaj je pomembno, da se dvigne nivo strokovnosti v sektorju;

•      vloga AIPA in napredek na področju avtorskih pravic: kako poteka sodelovanje med društvom in Zvezo ter AIPA, kako gledata na slovensko avtorskopravno zakonodajo in zakaj je obvezno kolektivno upravljanje, ki ga upravlja AIPA, prednost za vse vpletene;

•      umetna inteligenca in prihodnost poklica: od AI-igralk v produkcijskih hišah in grožnje za prihodnost dela v sinhronizaciji do vprašanja zaščite glasu, podobe in identitete ustvarjalcev.

Misli in besede sogovornikov

»Mislim, da je največji problem, ki ga vidim v tem trenutku, da imamo ogromno ustvarjalne energije, ogromno entuziazma, potrebujemo pa boljšo podporo in spremembe, ki bodo slovenski film bolje financirale.« - Saša Tabaković

Pogovor z Mojco Fatur in Sašem Tabakovićem razpre dvojno plat poklica, ki ga oba dobro poznata – iz prve roke kot ustvarjalca in iz sistemske perspektive kot trenutna predsednika dveh krovnih organizacij v sektorju. Na eni strani je poklic, ki ga poganjata ljubezen in entuziazem, na drugi pa realnost, ki zahteva sistemske odgovore.

Slovenski film danes ne more konkurirati tujini pri koprodukcijah, ker preprosto namenjamo premalo sredstev. Kostumske drame, zgodovinske produkcije, večje žanrske zgodbe zahtevajo večji finančni okvir, kot je trenutno namenjen slovenskemu filmu. Hkrati starejši igralci ostajajo v gledališčih, ker sistem upokojitve zanje ni ugoden, kar pomeni, da mladi igralci, ki vstopajo na trg, ne dobijo stalnih angažmajev in so prisiljeni v prekarno delo.

Na področju avtorskih pravic pa slika kaže v drugo smer. Po mnenju sogovornikov ima Slovenija danes eno najboljših zakonodaj na svetu, pravice ustvarjalcev so zakonsko zaščitene in neodpovedljive, kolektivni sistem upravljanja pa je pregleden in učinkovit. Prednost majhne države je v tem, da se z eno organizacijo pogovarja cel sektor. Sredstva, zbrana pri AIPA, se med drugim delno stekajo v tudi sklade, iz katerih društva financirajo izobraževanja in delavnice, ki bi si jih posamezni člani sami težko privoščili.

Glavni izzivi, ki jih izpostavlja pogovor:

•      prekarnost in odsotnost stalnih angažmajev za mlade ustvarjalce v slovenskem gledališkem in AV prostoru;

•      kronično podfinanciranje slovenskega filma, ki onemogoča večje koprodukcije in razvoj zahtevnejših žanrov;

•      odsotnost kolektivnih pogodb, ki drugje po Evropi urejajo pogoje dela v filmski produkciji;

•      potreba po večji profesionalizaciji nevladnih organizacij in strokovnih društev v AV sektorju;

•      zaščita glasu, podobe in identitete ustvarjalcev v razmerah, ko umetna inteligenca vstopa neposredno v produkcijo.

Sorodne epizode podkasta Sodelujmo!

V 1. epizodi podkasta Sodelujmo!, objavljeni februarja 2026, smo gostili Klemna Dvornika in Danijela Hočevarja. V pogovoru sta razgrnila, kako deluje sistem kolektivnega upravljanja pravic in kakšne izzive za AV ustvarjalce prinaša vzpon umetne inteligence.

V 2. epizodi, objavljeni marca 2026, je Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, v pogovoru izpostavila, da je slovenski film odlična gospodarska priložnost – in zakaj brez javne podpore ne more obstajati.

V bonus epizodi podkasta Sodelujmo!, posneti tik pred parlamentarnimi volitvami marca 2026, smo gostili zastopnike parlamentarnih strank na okrogli mizi o prihodnosti slovenskega avdiovizualnega sektorja. V pogovoru so se soočila stališča o tem, kaj mora Slovenija storiti, da ustvarjalnost spremeni v gospodarsko rast in zakaj AV industrija ne sme biti več obravnavana zgolj kot kulturni strošek.

V drugi bonus epizodi podkasta Sodelujmo! smo posneli strokovni dogodek, ki sta ga skupaj z AIPO organizirala ZDSFU in Poslovna akademija Finance. Nataša Bučar, Klemen Dvornik, Danijel Hočevar in Nataša Kos so v pogovoru razpravljali o tem, kako avdiovizualno industrijo postaviti ob bok drugim gospodarskim dejavnostim in kateri konkretni ukrepi bi Slovenijo premaknili z mrtve točke.

Podkast Sodelujmo je projekt AIPA, namenjen ozaveščanju širše javnosti o pomenu avtorske in sorodnih pravic, delovanju kolektivnega upravljanja ter aktualnih izzivih, s katerimi se srečujejo ustvarjalci avdiovizualnih del. 

VIR: https://aipa.si