Projekt VirtuaLearn raziskuje pomembnost gibanja za usklajeno delovanje mišic in živčnega sistema.
Projekt VirtuaLearn raziskuje pomembnost gibanja za usklajeno delovanje mišic in živčnega sistema.
Človeško telo je narejeno za gibanje. Redno gibanje je nujno za vzdrževanje mišične mase in mišične moči ter s tem tudi zdravja. Težko si je predstavljati, a mišice, če niso aktivne, začnejo krneti oziroma atrofirati zelo hitro, pojasnjuje izr. prof. dr. Luka Šlosar z Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper).
»To se zgodi že po dveh do treh dneh neaktivnosti, saj se zmanjša sinteza mišičnih beljakovin. To pomeni, da telo začne mišico razgrajevati hitreje, kot jo obnavlja. Še pomembneje je, da moč upada hitreje kot mišična masa – približno štiri do pet odstotkov na teden.«
Gibanje je za človeka bistveno, ker naše telo in možgani delujejo kot celota, ki je nenehno »nastavljena« na aktivnost. Vsak gib, ki ga naredimo, pojasnjuje sogovornik, ni le delo mišic, ampak tudi rezultat usklajenega delovanja možganov in živčnega sistema.
»Redno gibanje zato ne krepi le mišične moči, ampak tudi ohranja sposobnost možganov, da učinkovito nadzorujejo telo, se učijo novih gibov in se prilagajajo spremembam. Ko se gibanje izrazito zmanjša, se spremembe začnejo zelo hitro – pogosto že v nekaj dneh. Mišice začnejo izgubljati maso in moč, hkrati pa možgani postopno »pozabljajo«, kako učinkovito upravljati gibanje. Posledica je slabša koordinacija, večja utrujenost in občutek, da telo ne deluje več tako zanesljivo kot prej. Poleg tega se poruši presnovno ravnovesje, kar poveča tveganje za bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2, ter za srčno-žilne zaplete, kot so bolezni srca in ožilja. Ključno sporočilo sodobne znanosti je, da telo ne propada zgolj zato, ker ga ne uporabljamo, ampak zato, ker se v ozadju aktivno spreminja tudi delovanje živčnega sistema. Prav zato je gibanje ena najpomembnejših »naložb« v zdravje – ne le za fizično zmogljivost, ampak tudi za dolgoročno ohranjanje funkcionalne neodvisnosti in kakovosti življenja.«
Kako si povrniti moč?
Seveda se ob vsem napisanem samo po sebi postavlja vprašanje, kako si po daljšem mirovanju – zaradi poškodb ali nedejavnosti – lahko povrnemo mišično moč in maso. Izr. prof. dr. Šlosar je še pojasnil, da je to proces, pri katerem ne gre zgolj za ponovno izgradnjo mišic, ampak za usklajeno obnovo celotnega sistema gibanja, tako mišic kot živčnega sistema, ki te mišice nadzoruje.
Projekt VirtuaLearn
Prav iz želje in potrebe, da bi naslovili enega ključnih izzivov sodobne rehabilitacije, in sicer kako učinkovito ukrepati v obdobjih, ko aktivno gibanje še ni mogoče, so na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper razvili projekt VirtuaLearn. Kot razlaga sogovornik, v praksi pogosto nastane časovni »prazni prostor«, ko mora bolnik mirovati, v tem času pa mišična funkcija seveda posledično hitro upada. Njihov cilj je bil razviti pristop, s katerim bi ta čas aktivno izkoristili.
Moč upada hitreje kot mišična masa – približno štiri do pet odstotkov na teden.
»Z uporabo navidezne resničnosti omogočamo ciljno usmerjeno aktivacijo mehanizmov, ki sodelujejo pri načrtovanju in nadzoru gibanja, ter tako ohranjamo motorični nadzor tudi brez dejanske izvedbe. S projektom želimo pokazati, da z inovativnim pristopom, ki povezuje gibalno predstavo in navidezno resničnost, lahko bistveno izboljšamo sedanje rehabilitacijske pristope, predvsem z zgodnejšim začetkom, večjo učinkovitostjo in boljšim prenosom v dejansko gibanje. Končni cilj je razviti rešitve, ki bodo posameznikom omogočile hitrejšo in kakovostnejšo vrnitev po obdobju mirovanja. Cilj projekta je zmanjšati funkcionalni upad v obdobjih neaktivnosti ter omogočiti hitrejšo in bolj kakovostno vrnitev v gibanje. Prvi rezultati raziskav v pogojih dolgotrajnega mirovanja kažejo, da tak pristop lahko pomembno pripomore k ohranjanju mišične moči. VirtuaLearn tako predstavlja sodoben pristop k rehabilitaciji, ki povezuje delovanje mišic in možganov – z jasnim sporočilom, da na gibanje lahko vplivamo tudi takrat, ko se telo še ne more gibati.«
Razvoj lastne aplikacije
Znotraj projekta VirtuaLearn so razvili tudi aplikacijo v navidezni resničnosti, ki uporabnika postavi v interaktivno okolje, kjer sodeluje v nalogah, povezanih z gibanjem.
»Čeprav gibanja dejansko ne izvaja, mora o njem aktivno razmišljati, ga načrtovati in si ga čim bolj jasno predstavljati. Aplikacija temelji na znanstveno podprtem principu, da že sama predstava gibanja aktivira možganske centre, ki so sicer vključeni v njegovo izvedbo. Tako lahko ohranjamo delovanje sistema za nadzor gibanja tudi v obdobjih, ko je telo začasno omejeno. Navidezna resničnost omogoča bolj realistično in usmerjeno izkušnjo, zato je takšna aktivacija učinkovitejša kot klasična gibalna predstava. Glavna prednost aplikacije je, da omogoča začetek treninga zelo zgodaj, tudi takrat, ko fizična vadba še ni mogoča. Poleg tega je pristop varen, prilagodljiv posamezniku in spodbuja aktivno sodelovanje, kar je pomembno za motivacijo,« je še pojasnil izr. prof. dr. Šlosar.
Po njegovih besedah so dosedanje izkušnje z uporabo aplikacije zelo spodbudne. V študiji dolgotrajnega mirovanja leta 2023, ki so jo izvedli v sodelovanju z bolnišnico Izola, so namreč ugotovili, da »z uporabo aplikacije lahko pomembno ublažimo zmanjšanje mišične moči in mase, ki v takšnih pogojih sicer hitro upadata. To kaže, da že sama aktivacija možganskih mehanizmov, povezanih z gibanjem, vpliva na ohranjanje živčno-mišične funkcije, tudi brez dejanske mišične aktivnosti. Z vidika rehabilitacije je to zelo pomembno, saj ohranjanje mišične moči v obdobju neaktivnosti neposredno vpliva na hitrost in uspešnost rehabilitacije. Pomemben vidik je tudi varnost pristopa. Udeleženci med uporabo niso poročali o stranskih učinkih ali nelagodju, kar potrjuje dobro prenašanje in praktično uporabnost takšne aplikacije.«
VIR: https://www.delo.si/