Zakaj je portal Jedrska.si kritičen do analize okoljskih stališč političnih strank, ki sta jo objavili Umanotera in Mladi za podnebno pravičnost?

Pred dnevi sta Umanotera in Mladi za podnebno pravičnost objavili analizo okoljskih stališč političnih strank pred volitvami. V njej obravnavata tudi odnos strank do energetike in projekta JEK2. Na portalu Jedrska.si so na dokument odgovorili s komentarjem, v katerem opozarjajo na več metodoloških in vsebinskih pomislekov. Po njihovem mnenju analiza pri obravnavi jedrske energije poenostavlja delovanje energetskega sistema in ne upošteva vseh tehnoloških vidikov posameznih virov energije.

Avtorji analize poudarjajo hiter razvoj obnovljivih virov energije, predvsem sončnih elektrarn in baterijskih hranilnikov. Na Jedrska.si opozarjajo, da imajo različni viri energije v sistemu različne vloge. "Jedrska elektrarna zagotavlja stabilno, stalno proizvodnjo z visoko izrabo moči. Sončna energija je odvisna od vremena, zimski meseci pa pomenijo manjšo proizvodnjo, ko je povpraševanje največje."

Dodali so še, da so "baterije primerne za kratkoročno uravnavanje nihanj v posameznih dnevih, ne morejo pa zagotavljati dolgoročne, večdnevne oskrbe z električno energijo, kot jo v vsakem trenutku vsak dan zagotavljajo jedrske elektrarne." 

Geopolitični vidik oskrbe z energijo

Analiza kot enega izmed dejavnikov v razpravi o prihodnjih energetskih odločitvah omenja tudi zaostrene geopolitične razmere. Na Jedrska.si poudarjajo, da je dobava jedrskega goriva manj občutljiva na kratkoročne geopolitične spremembe kot nekateri drugi energenti.

"Res je, da so globalne dobavne verige občutljive in jih geopolitične spremembe lahko prizadenejo, toda jedrsko gorivo se dobavlja le vsako drugo leto, medtem ko je za ostale vire, kot sta nafta in plin, nujna redna neprestana dobava." Napisali so še, da je "zaradi tega dobavna veriga jedrskega goriva najbolj odporna na dnevne, mesečne, celo letne geopolitične spremembe in ni odvisna od dnevnih dobav kot na primer plin."

Ekonomika JEK2

V analizi Umanotere in Mladih za podnebno pravičnost je omenjena tudi ekonomika jedrske energije. Na Jedrska.si poudarjajo, da je treba pri presoji takšnih projektov upoštevati celoten življenjski cikel elektrarne. "Investicijski stroški so resda visoki, vendar je v presojo treba vključiti tudi življenjsko dobo objekta, ki lahko preseže 60 – 80 let, stabilnost cen elektrike in nizke obratovalne stroške," so napisali. "Ekonomika se ne meri samo na podlagi velike vsote v času gradnje, temveč na celotni življenjski vrednosti zanesljive proizvodnje energije in njenem vplivu na energetsko varnost in stabilnost sistema," so dodali.

Februarja 2026 je Ministrstvo za finance Republike Slovenije objavilo poročilo o finančnem modelu projekta JEK2, ki obravnava možne modele financiranja in stroške proizvodnje električne energije.

Na Jedrska.si so opozorili tudi na pomen tehnološko nevtralnega pristopa pri ocenjevanju energetskih scenarijev. "Tehnološko nevtralna presoja pomeni, da se vsaka tehnologija ocenjuje glede na vlogo, ki jo lahko igra v sistemu, ne pa, da se jo avtomatično privilegira ali odklanja na ideološki osnovi," so napisali, na koncu pa dodali še: "Brez celostnega razumevanja, kako različni viri energije delujejo skupaj, lahko analiza vodi do napačnih ali polovičnih zaključkov." 

VIR: Naš Stik