Danes je Državni zbor Republike Slovenije sprejel novi Zakon o vinu, ki predstavlja prvo celovito in sistemsko prenovo področja po skoraj dveh desetletjih. Zakon postavlja sodoben strateški okvir, ki vzpostavlja pogoje za stabilen razvoj vinogradništva in vinarstva ter jasno izraža zavedanje države o gospodarskem, prostorskem in družbenem pomenu panoge.
Predlog zakona je nastal ob doslednem spoštovanju načela strokovnosti in širokega vključevanja. Osnutek je bil pripravljen v delovni skupini, v kateri so sodelovali predstavniki pridelovalcev različnih velikosti, strokovnih in raziskovalnih institucij ter ključnih organizacij v sektorju: Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije, Vinska družba Slovenije, VINIS – Zveza društev vinogradnikov in vinarjev, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Takšen proces potrjuje, da zakon ni enostranska odločitev, temveč rezultat dialoga in usklajevanja med vsemi ključnimi deležniki.
Novi zakon naslavlja pomanjkljivosti veljavne zakonodaje iz leta 2006, ki je bila večkrat parcialno dopolnjena in temelji na zastarelih evropskih pravnih podlagah. Ena od največjih težav preteklega sistema je bila nedosledna uporaba pravil in predvsem neurejeno vodenje registra pridelovalcev grozdja in vina, kar je ustvarjalo nepreglednost podatkov, oteževalo nadzor in postavljalo odgovorne pridelovalce v neenak položaj. Prenovljen in nadgrajen register pridelovalcev določa jasne obveznosti vpisa, razširja krog zavezancev tudi na subjekte brez lastnih vinogradov, uvaja natančnejšo prijavo pridelka grozdja in nov spremni dokument. Uvedeni sistem bo omogočal popolno sledljivost, preglednejše upravljanje tveganj ter učinkovitejše izvajanje nadzora, kar je ključno za vzpostavitev reda in pravičnih pogojev na trgu.
Pomemben del zakona je popolna uskladitev s sodobno evropsko zakonodajo, ki ureja vino in druge proizvode vinske trte, aromatizirane vinske proizvode, enološke postopke, sistem dovoljenj za zasaditve in geografske označbe. S tem se krepi pravna varnost in konkurenčnost slovenskih vinogradnikov na skupnem evropskem trgu.
Zakon prinaša tudi posodobljen sistem dovoljenj za zasaditve, omogoča prestrukturiranje že izkrčenih vinogradov in uvaja prehodno obdobje za ureditev nedovoljeno zasajenih površin. Namen teh ukrepov je ureditev razmer na terenu, ne gre za retroaktivno kaznovanje, temveč za stabilizacijo in jasen red v prihodnje.
Na področju enoloških postopkov zakon prinaša popolno uskladitev s pravili EU in omogoča postopke za testiranje novih enoloških praks, kar daje stroki več manevrskega prostora za razvoj. Prav tako so prenovljena pravila ocenjevanja, označevanja in nadzora, vključno z ohranjanjem tradicionalnih izrazov za kakovostna vina z geografsko označbo. Krepitev nadzora ni namenjena represiji, temveč zaščiti ugleda slovenskega vina in poštenih pridelovalcev ter zagotavljanju enakih pogojev na trgu.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poudarja, da je kakovost slovenskega vina eden ključnih elementov prepoznavnosti države. Za ohranitev tega statusa je treba imeti pogum za postavitev jasnih pravil in zagotovitev njihovega doslednega izvajanja. Novi zakon pomeni konec nedorečenosti in toleriranja sivih con ter predstavlja odgovoren pristop k razvoju sektorja. Vinogradništvo in vinarstvo v Sloveniji nista pomembna le zaradi ekonomskih kazalnikov, temveč zaradi svoje širše družbene vloge – ohranjata kulturno krajino, ustvarjata dodano vrednost, povezujeta turizem in gastronomijo ter krepita mednarodno prepoznavnost države.
MKGP poudarja, da sprejem zakona ni cilj, temveč začetek novega poglavja, v katerem bo ključno njegovo dosledno izvajanje. Novi Zakon o vinu je temeljen na dialogu, strokovnosti in skupni odgovornosti ter predstavlja podlago za stabilen razvoj slovenskega vinogradništva in vinarstva v prihodnjih desetletjih.
VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano