Z veseljem vam razkrivamo Beletrinin knjižni program leta 2026, ki prinaša kar 53 novih naslovov. Ponosni smo, da letos, ko praznujemo 30. obletnico založbe in s tem zaključujemo tri desetletja ustvarjanja prostora za vrhunsko domačo in tujo literaturo, pred vas postavljamo izbor poln ustvarjalne svežine ter oblikovne in uredniške dovršenosti.
Med atraktivnejšimi naslovi, ki jih pričakujemo letos, so velika zgodovinska monografija Kardelj Jožeta Pirjevca, veličastna freska enega najmračnejših obdobij človeške zgodovine Konec: Nemčija 1944–1945 Iana Kershawa, nadaljevanje romana Kleopatra: naj se zgodi Vesne Milek in druga knjiga o življenju Prežihovega Voranca Toneta Partljiča. Prihaja tudi prvi del nove kriminalne serije pisateljice Irene Svetek z naslovom Kraljica, in novi roman Ferija Lainščka, ljubezenska zgodba, Vem, da angeli niso srečni.
Jesen bo prinesla VII. letnik Klasične Beletrine (François Rabelais: Gargantua, Nikolaj V. Gogolj: Ukrajinske povesti, Leopoldo García-Alas: Regentka, Virginia Woolf: K svetilniku in Franz Kafka: Proces), izdajamo pa tudi novo knjigo iz zbirke Zvezdna Beletrina Veter v vrbju Kennetha Grahama.
V okviru festivala Literature sveta – Fabula, bomo tudi letos gostili pet osrednjih gostov (Jonas Lüscher, Colum McCann, Sergio Ramírez, Marek Torčík in Jakuta Alikavazovic) in pod sloganom festivala (so)odgovorni izdali prevode njihovih del. Veselimo se tudi dveh pesniških zbirk in sicer Izbranih pesmi Ane Ristović in Xija Chuana.
»Z leti se ti ne zdi več tako brezveze ohranjati sledi. In še pomembneje: še naprej vzpostavljati prostor umetniške svobode in drznosti, ustvarjati knjige, ki svet spreminjajo na bolje. Praznujte z našimi seznami in več kot 1500 že natisnjenimi knjigami in s tistimi novimi, ki se jim bodo pridružile v letu 2026. Kajti Beletrinine knjige so bile in bodo knjige za vse čase.« V uvodnem nagovoru zaključuje Aleš Šteger, eden izmed ustanoviteljev Beletrine.
Klopotec je presunljiv romaneskni prvenec, ki pod drobnogled jemlje (skoraj) običajno slovensko družino, znotraj te pa predvsem odnos med mamo Vero in hčerko Nino. Prostor med njima je od nekdaj poln zatajevanih zamer, sramu in hrepenenja, ki kasneje določajo tudi dva druga za Nino pomembna odnosa; tistega, ki ga ima do sebe in do klopotca, ki v njej neusmiljeno brbota že od malih nog, ter tistega, ki ga vzpostavi s partnerjem Bojanom.
Maja B. Kranjc (1978) je dramaturginja, klinična psihologinja, pesnica in pisateljica. Odraščala je v Ljubljani. Po osnovni šoli je obiskovala Šubičevo gimnazijo ter vzporedno Srednjo glasbeno šolo. Leta 2004 je na Akademiji za gledališče, radio in televizijo diplomirala iz dramaturgije, leta 2007 pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz psihologije. V času študijev je kot dramaturginja sodelovala pri ustvarjanju gledaliških in plesnih predstav v SNG Drama, MGL in Gleju. Po diplomi iz psihologije se je zaposlila na oddelku za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike, opravila specializacijo iz klinične psihologije ter z akreditacijo zaključila usposabljanje iz vedenjsko-kognitivne terapije. Leta 2024 je pri Hiši poezije izšel njen pesniški prvenec Mreža na dlani. Prozo in poezijo objavlja v literarnih revijah (Literatura, Poetikon, Apokalipsa).
VIR: Beletrina